En evro za ustanovitev podjetja, ki lahko posluje po vsej EU

Pri širitvi posla znotraj Evropske unije (EU) morajo podjetja upoštevati 27 različnih regulatornih okvirjev, torej skupkov davčne in delovnopravne zakonodaje ter zahtev glede skladnosti.

Nekdanji šef Evropske centralne banke Mario Draghi je v znanem poročilu o konkurenčnosti pred letom dni ugotavljal, da tudi zato EU izgublja v konkurenčni tekmi z ZDA in Kitajsko. Evropska komisija želi to spremeniti s tako imenovanim 28. režimom. Ta bi za podjetja prinesel en pravni okvir, en sklop pravil, ki bi veljal po vsej EU, napovedujejo v Bruslju.

“Naši podjetniki, inovativna podjetja, bodo lahko v 48 urah prek spleta registrirala podjetje v kateri koli državi članici,” je na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen. “Potrebujemo sistem, v katerem lahko podjetja nemoteno poslujejo in zbirajo kapital po vsej Evropi, na podoben način kot na enotnih trgih ZDA ali Kitajske.”

Kot je dejala von der Leyen, je delovno ime nove, vseevropske pravne osebe “EU Inc.”. Tako se imenuje tudi kampanja za vseevropski pravni okvir, ki so jo sprožili ustanovitelji zagonskih podjetij in vlagatelji.

Zakonodajni predlog za tako imenovani 28. režim, ki bi bil alternativa 27 nacionalnim okvirjem članic EU, se pričakuje marca letos. Po nekaterih ocenah bi bila to največja strukturna sprememba za evropska zagonska podjetja v desetletjih. Pri tem namen ni nadomestiti nacionalne ureditve, temveč ponuditi neobvezen usklajen okvir, ki bo podjetjem olajšal širitev v druge (in različne) države EU in privabljanje čezmejnih naložb.

O predlogu bo predvidoma govora tudi na jutrišnjem neformalnem srečanju voditeljev držav članic EU, namenjenem posvetovanju o krepitvi gospodarske konkurenčnosti EU spričo geopolitičnih napetosti, ki se ga bo udeležil tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob.

Danes se velika večina zagonskih podjetij, podjetij s prebojnimi idejami in tistih, ki iščejo nove oziroma dodatne vire financiranja, ustanovi izven Slovenije in tudi EU.

Barbara Krajnc, Slovenski tehnološki forum

Ovira, ki hromi posel znotraj EU

V teoriji naj bi gospodarska politika bloka združila 27 nacionalnih trgov v enoten bazen 450 milijonov potrošnikov. A v praksi to ni nikoli zaživelo. Ko je lani ameriški predsednik Donald Trump Evropi grozil z visokimi carinami, je Draghi za Financial Times napisal kolumno s pomenljivim naslovom: Pozabite na ZDA – Evropa si je že sama uspešno nadela carine.

Ocenil je, da trgovinske in regulatorne ovire med državami članicami EU povzročajo večjo ekonomsko škodo, kot bi jo lahko ZDA s carinami, njihovi škodljivi učinki pa se z leti še stopnjujejo. Pri tem je navedel ocene Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da so ovire znotraj EU ekvivalent 45-odstotnim carinam na blago in 110-odstotnim carinam na storitve.

To je precej več kot 15 odstotkov, kolikor znašajo Trumpove carine za večino izdelkov iz EU. Posledica pa je, da trgovina med državami članicami EU znaša manj kot polovico trgovine med ameriškimi zveznimi državami.

Trgovina med državami članicami EU znaša manj kot polovico trgovine med ameriškimi zveznimi državami.

Lažji dostop do kapitala, kadrovanje …

In kako bi bil novi sistem? “Ideja je, da se ustanovi standardizirana pravnoorganizacijska oblika s centralnim, digitalnim registrom, tako da se bodo podjetja, ne le start upi, lahko hitro in cenovno ugodno registrirala,” je za Euronews povedal Robin Wauters, izvršni direktor European Startup Network in eden od pobudnikov EU Inc.

Komisija je sprva predlagala, da bi bila rešitev na voljo za inovativna podjetja, a je v zadnjem poročilu konec januarja izrazila stališče, da tu ne sme biti omejevanja, češ da bi to povzročilo nepotrebno birokracijo. Pogoj pa bi bil, da je nova pravnoorganizacijska oblika na voljo le fizičnim osebam iz EU oziroma pravnim osebam, ki imajo sedež ali so ustanovljene v EU.

Kot omenjeno, bi bilo mogoče podjetje registrirati prek spleta v manj kot 48 urah in z enim evrom ustanovnega kapitala. Z registracijo bi podjetje dobilo pravico do poslovanja v vseh državah članicah, piše Euronews. To pomeni, da jim za širitev poslovanja ne bo treba ustanavljati hčerinskih podjetij v državah EU, pretok kapitala in zaposlenih med državami pa bi bil poenostavljen.

A pozor, pravila zaposlovanja, odpuščanj in drugih pravil delovnopravne zakonodaje ter tudi davčna zakonodaja bi ostali v domeni držav članic in bi jih podjetja še vedno morala upoštevati. Ne gre torej za poseganje v politično občutljivi področji davčne in delovnopravne zakonodaje.

Namen je poenostaviti ustanovitev podjetja, ki želi delovati v več državah EU in mu omogočiti zgodnje privabljanje kapitala in talentov.

Vseeno podjetniki vidijo veliko prednosti. Poleg manjše fragmentacije zakonodaje in obremenjenosti z birokracijo naj bi ukrep med drugim povečal privlačnost evropskih podjetij za vlagatelje, ki bodo v enotnem regulatornem okolju lažje ocenili potencial nekega podjetja in s tem dostop do kapitala.

Vsak peti samorog gre drugam

“Vzpostavitev 28. režima, torej možnosti ustanovitve vseevropske pravne osebe, je po našem mnenju korak v pravo smer za resnično prave poenostavitve pravil EU, ki bodo končno povečala konkurenčnost in privlačnost EU za podjetja in vlagatelje, da se registrirajo ali ostanejo in poslujejo po vsej Evropi,” meni Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma.

Združenje idejo podpira. “Danes se velika večina zagonskih podjetij, podjetij s prebojnimi idejami in tistih, ki iščejo nove oziroma dodatne vire financiranja, ustanovi izven Slovenije in tudi EU. Trenutna ureditev v ZDA in Veliki Britaniji je enostavna in privlačnejša za vlagatelje, kompleksnost pravne ureditve v vsaki od 27 držav članic EU pa jih zato žal odvrača od ustanovitve podjetja pri nas ali v Evropi,” pojasni sogovornica.

Ob tem navede zaskrbljujoč podatek pobudnikov iniciative EU Inc., da se približno 20 odstotkov evropskih samorogov ponovno registrira v tujini. “To vodi do ogromne izgube talentov, intelektualne lastnine, upravljanja, davčnih prihodkov in dolgoročnega ustvarjanja vrednosti za Evropo,” so o tem dejali v evropski iniciativi.

Tako so v Slovenskem tehnološkem forumu pred jutrišnjim srečanjem v Liegu premierja Goloba zaprosili, da naj tudi Slovenija podpre “vse nujne in prednostne aktivnosti in predloge EU, ki bodo vodili v resnični premik in preboj pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, unije prihrankov in naložb ter vzpostavitev tako imenovanega 28. režima”.

Varovalka pred tveganji za delavce

Evropski parlament je nedavno s 492 glasovi za in 144 proti podprl načrte za nov vseevropski pravni okvir za podjetja. Poslanci Evropskega parlamenta so ob tem poudarili, da mora zakonodaja preprečiti tveganje, da bi jo lahko zlorabili za znižanje standardov za zaposlene ter da ne sme povečati pravne negotovosti.

Med razpravo v evropskem parlamentu pred glasovanjem je komisar za pravosodje Michael McGrath dejal, da se komisija strinja s prizadevanji parlamenta, “da se 28. režim ne sme uporabljati za spodkopavanje obstoječih pravil in standardov”.

Uredba proti direktivi

Ideja 28. režima sicer ni nova, podjetja so v preteklosti že nekajkrat poskušala prepričati politike v Bruslju in evropskih prestolnicah k harmonizaciji pravil. A do zdaj so bile te pobude neuspešne, tokrat pa naj bi imeli več podpore komisije.

Pred marčevsko predstavitvijo prvega predloga ureditve pa je odporto vprašanje, v kakšni obliki naj bo nova ureditev zapisana. Komisija je dala na razpolago dve možnosti; v obliki uredbe, ki bi se takoj uporabljala po vsej EU, ali direktive, po sprejemu katere bi imele države članice dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Čeprav je skupnost zagonskih podjetij opozorila, da direktiva ne bi rešila vprašanja razdrobljenosti, je to pravna oblika, ki jo priporoča parlament. Tudi evropski komisar McGrath se je pred dnevi zavzel za uredbo, saj bi nova ureditev, če jo vsaka članica na svoj način prenese v nacionalni pravni red, izgubi svoj namen.