Elon Musk utrjuje imperij na Zemlji, da uresniči ambicije v vesolju

Najbogatejši Zemljan Elon Musk je znan po serijskem ustanavljanju podjetij v različnih panogah, običajno povezanih z naprednimi tehnologijami. A v zadnjem letu se je šef proizvajalca električnih vozil Tesla in vesoljskega podjetja SpaceX podal na pot konsolidacije svojega imperija, s čimer njegovo premoženje hitro raste.

V začetku meseca je Musk oznanil, da bo SpaceX, ki se ukvarja z izstreljevanjem raket in upravlja omrežje satelitskega interneta Starlink, prevzel njegov start up xAI. Slednji razvija model umetne inteligence Grok, od marca lani pa vključuje tudi družbeno omrežje X, nekdaj Twitter, ki ga je Musk kupil leta 2022 za 44 milijard dolarjev. Grok je integriran v družbeno omrežje in se zanaša na podatke in poizvedbe uporabnikov omrežja.

Posel med SpaceX in xAI skupno podjetje vrednoti na 1.250 milijard dolarjev, od tega tisoč milijard prispeva SpaceX, 250 milijard pa xAI. Zlasti vrednotenje SpaceX je ogromno v primerjavi s prihodki, ki so lani znašali vsega 15 milijard dolarjev. Gre pa za rekorden posel na področju prevzemov in združitev, s katerim je Muskovo premoženje preseglo 800 milijard dolarjev, prvič v zgodovini postavljen mejnik.

Po oceni Forbesa ima zdaj Musk premoženje v vrednosti 855 milijard dolarjev, a bi lahko že z letos načrtovano uvrstitvijo novonastalega podjetja na borzo to številko še povečal. S tem bi se že zelo približal ali celo presegel mejo tisoč milijard dolarjev premoženja in postal prvi bilijonar v zgodovini. Prvi zasledovalec Larry Page, ustanovitelj Googla, je vreden 261 milijard dolarjev.

Štiri podjetja namesto šestih

Musk je z združitvijo SpaceX in xAI zaslužil 84 milijard dolarjev, še ocenjuje Forbes. Vrednotenje SpaceX se je ob poslu povečalo z okrog 800 milijard dolarjev, kolikor je bilo podjetje vredno še decembra lani ob zasebni prodaji delnic – že takrat je bil SpaceX največje zasebno podjetje na svetu po tržni vrednosti – na približno tisoč milijard dolarjev. Vrednotenje xAI se je povečalo z 230 milijard dolarjev novembra lani na trenutnih 250 milijard dolarjev.

Milijarder je imel v SpaceX 42-odstotni delež, v xAI pa 49-odstotnega. V novem podjetju ima 43-odstotni delež, vreden 542 milijard dolarjev, s čimer je skupno podjetje prehitelo Teslo kot glavni vir Muskovega premoženja. V Tesli ima poslovnež med 11 in 15 odstotkov delnic, pri trenutnem vrednotenju podjetja (1.330 milijard dolarjev) vrednih med 146 in 200 milijardami dolarjev.

Še za približno 139 milijard dolarjev ima v obliki delniških opcij Tesle. To ne vključuje novembrskega rekordnega plačnega paketa, ki bi mu ob dosegu ambicioznih mejnikov prinesel za tisoč milijard dolarjev delnic v prihodnjih 10 letih in njegov delež podvojil na četrtino.

Musk je tudi ustanovitelj start upa Neuralink, ki se ukvarja z razvojem čipov za možgane, in start upa The Boring Company, ki se v Las Vegasu ukvarja z vrtanjem predorov in razvija Muskov koncept podzemnega prevoza za izogib gnečam na cesti. Neuralink je po ocenah vreden med 9 in 18 milijardami dolarjev, The Boring Company pa okrog sedem milijard dolarjev.

Število njegovih podjetij se tako zmanjšuje s šest na štiri, saj bo novo skupno podjetje SpaceX/xAI združevalo, kar so bila še pred letom dni tri podjetja – Space X, xAI in X Corp (prej Twitter). Ko je Musk vključil X v xAI marca lani, je za družbeno omrežje dosegel vrednotenje 33 milijard dolarjev, kolikor je zanj odštel leta 2022, če ne upoštevamo dolga.

Podatkovni centri v vesolju

Združeno podjetje SpaceX/xAI letos načrtuje vstop na borzo s prvo javno ponudbo delnic (IPO), v kateri zasleduje tržno vrednost v višini 1.500 milijard dolarjev. Pogovori z dosedanjimi zasebnimi vlagatelji po besedah finančnega direktorja Breta Johnsena potekajo od decembra lani, cilj je kotacija do sredine letošnjega leta.

Musk v preteklosti ni bil naklonjen vstopu na borzo, saj ima lahko v zasebnem podjetju več nadzora. A do spremembe strategije prihaja, ker se vrednotenje SpaceX hitro veča ob uspehu posla s Starlinkom, ki pomeni večino prihodkov. Obenem se izboljšujejo pogoji za vstope na borzo, saj se trg IPO krepi po treh letih zatišja. O kotaciji razmišljata tudi razvijalca umetne inteligence OpenAI in Anthropic.

Kot razlog za kotacijo je Musk navajal načrte za gradnjo podatkovnih centrov v vesolju, kar sam in tudi konkurenčni tehnološki velikani vidijo kot prihodnost zagotavljanja zadostne računalniške moči za potrebe umetne inteligence in storitev v oblaku. Po Muskovem mnenju bo najcenejši način za proizvodnjo računalniške moči flota satelitov, ki jo poganja sončna energija in hladijo nizke temperature v vesolju, kar naj bi bilo po njegovem dosegljivo v prihodnjih treh letih. Združitev podjetja s sateliti in raketami ter podjetja za razvoj umetne inteligence je s tega vidika smiselna, saj bi Starlink lahko zagotavljal poceni izstrelitve in računalniško moč za Grok in X.

Amazon medtem razvija svoj projekt Prometheus, s katerim želi v vesolju postaviti podatkovni center z močjo enega gigavata. Google ima podobne načrte s projektom Suncatcher, če ga ne bodo prehiteli start upi, kot sta Starcloud in Aetherflux. V novembrski raziskavi je Google ugotavljal, da bodo vesoljski podatkovni centri ekonomična rešitev, ko se izstrelitve satelitov dovolj pocenijo, kar se že dogaja z raketami za večkratno uporabo, SpaceX-ovim Starship in New Glenn v lasti Amazonovega Blue Origin. Po njihovi oceni bo prag dosežen nekje na sredini prihodnjega desetletja.

Na Mars?

Musk že vrsto let omenja tudi ambicijo, da človeštvu pomaga prvič doslej priti na Mars in tam sčasoma vzpostaviti kolonijo. Leta 2018 je predsednica SpaceX Gwynne Shotwell dejala, da podjetje ne bo vstopilo na borzo, dokler ni dosežen cilj pristanka na Marsu, a je bil nato ta cilj pomaknjen vse bolj v prihodnost. Če podjetju uspe vstop na borzo do sredine leta, bo to vsekakor veliko prej kot potovanje na Mars.

Za potovanje na Mars je ključna raketa Starship, ki jo SpaceX razvija od leta 2017 in je največja raketa doslej. Čeprav je Musk napovedal, da bi lahko raketo brez posadke poslal na Mars že prihodnje leto, analitiki dvomijo v to časovnico, saj za zdaj Starship še ni uspešno opravila niti orbitalnega poleta. Opravila je 11 testnih poletov, od tega šest uspešno.

Starship je pomemben del načrtovane misije na Luno (Artemis), s katero želi ameriška vesoljska agencija Nasa do leta 2027 na Luno vrniti astronavte.

Prav tako bi bil Starship pomemben za izstrelitve satelitov v nizkozemeljsko orbito (low Earth orbit – LEO, angl.). Trenutno se omrežje Starlink, ki šteje že skoraj 10 tisoč satelitov, dopolnjuje z raketo za ponovno uporabo Falcon 9, ki je manjša od Starshipa in ne bi bila primerna za težje tovore, ki bi bili potrebni za infrastrukturo podatkovnih centrov v vesolju.

Odhod soustanoviteljev in težave z Grokom

Za zdaj ni jasno, kako utegnejo na izpolnjevanje načrtov vplivati trenutne težave v xAI. Dva izmed dvanajstih soustanoviteljev xAI sta namreč ta teden podala svojo odpoved, s čimer se pridružujeta eksodusu vodilnih iz podjetja ravno v času, ko se združeno podjetje pripravlja na vstop na borzo. Podjetje sta zapustila Tony Wu in Jimmy Ba, ki sta se v sporočilu zahvalila Musku, razlogov za odpoved pa nista navedla.

Financial Times (FT) je poročal, da je Ba podal odpoved zaradi napetosti v tehnični ekipi, ki je na udaru zahtev po izboljšanju Groka, saj si Musk prizadeva dohiteti glavna tekmeca, OpenAI in Anthropic. Od ustanovitve pred tremi leti je podjetje zapustila polovica soustanoviteljev, še piše FT.

Odhodi niso edina težava za start up umetne inteligence. Njegov model Grok, ki je zamišljen kot bolj zbadljiv od konkurenčnih modelov, je pod drobnogledom regulatorjev v več državah zaradi ustvarjanja spolno eksplicitnih vsebin, še pred časom pa so razburjale njegove antisemitistične izjave. Preiskavo je med drugim sprožila Evropska komisija, pa tudi britanski urad za varstvo osebnih podatkov, medtem ko je v Franciji tožilstvo opravilo hišno preiskavo na sedežu podjetja v Parizu.