ECB zaseda na Brdu pri Kranju, to so tri ključna vprašanja

Vodstvo Evropske centralne banke (ECB), na čelu katere je Christine Lagarde, in guvernerji evrskih držav drugi dan zasedajo na Brdu pri Kranju.

Danes ob 14.15 bodo sklenili odločanje o morebitnih spremembah denarne politike. Ob 14.45 bo sledila novinarska konferenca.

V nadaljevanju navajamo tri ključna vprašanja za kreatorje denarne politike evrskega območja.

Ali bo ECB ponovno znižala stroške izposojanja?

Večina analitikov in tudi finančni trgi napovedujejo, da se bodo ključne obrestne mere znižale za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera ECB bi tako po novem znašala 3,25 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje 3,4 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 3,65 odstotka.

Da se bodo “zelo verjetno” znižale obrestne mere, je nedavno v pogovoru za italijanski časnik La Repubblica, ki ga je povzel Reuters, namignil šef francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau.

Zakaj ECB niža obrestne mere?

ECB naj bi obrestne mere znižala iz dveh razlogov.

Prvi je zmanjšanje inflacijskih pritiskov. Letna inflacija v evrskem območju je septembra po prvi oceni Eurostata padla z avgustovskih 2,2 odstotka na 1,8 odstotka. S tem je prvič po juniju 2021 zdrsnila pod dva odstotka, kolikor je srednjeročni cilj ECB.

Tudi cene nafte, ki pomembno vplivajo na inflacijo, se po skoku zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu zadnje dni umirjajo. Pa vendar bi se lahko energetska inflacija v prihodnjih mesecih zvišala, a zaradi učinka osnove. Pred letom dni so namreč marsikje, tudi pri nas, še veljali ukrepi za blažitev cen energentov, zato bo letna energetska inflacija ob koncu leta višja. Prihodnje leto naj bi se znova znižala.

Drugi razlog za znižanje pa je upadanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Indeks proizvodnih nabavnih menedžerjev je vse od jeseni leta 2022 pod 50, kar nakazuje na krčenje. Poleg tega institucije znižujejo stopnje prihodnje rasti evrskih gospodarstev. Največje nemško gospodarstvo se bo po nedavno revidirani napovedi vlade letos skrčilo za 0,2 odstotka (prej je napovedovala 0,3-odstotno rast).

Tudi ECB je v septembrski makroekonomski napovedi poslabšala napoved rasti za evrsko območje za 2024 in 2025, obe za 0,1 odstotne točke. Letos kaže na 0,8-odstotno rast gospodarstva evrskega območja, prihodnje leto na 1,3-odstotno rast.

Ali sledi še kakšno znižanje?

Analitike zanima tudi, kakšne bodo prihodnje poteze centralne banke evrskega območja. A ECB pred zadnjimi znižanji praviloma ni dajala konkretnih namigov, ampak je poudarjala, da se bodo pri svojih odločitvah opirali na podatke. Spremljajo predvsem podatke o inflaciji, gibanju BDP in zaposlenosti.

Tako je tudi tokrat pričakovati, da konkretnih podatkov o nameri nadaljnjega zniževanja obrestnih mer ne bo.

Jasno pa je, da se je inflacija znižala in da morajo načrtovalci denarne politike paziti, da ne "zategnejo" preveč. “V zadnjih dveh letih je bil naš cilj, da inflacijo znižamo na dva odstotka. Zdaj moramo biti pozorni tudi na nasprotno tveganje, da zaradi šibke rasti in predolgo trajajoče restriktivne denarne politike ne presežemo zastavljenega cilja,” je v že omenjenem pogovoru za La Repubblico dejal francoski centralni bankir Villeroy de Galhau.