Državne železnice so si pokorile dolgoletno tarčo

Ljubljansko avtobusno postajo že desetletja upravlja zasebno podjetje AP Ljubljana, katerega direktor in 16-odstotni lastnik je Marjan Kotar. Podjetje je imelo lani 3,6 milijona evrov prihodkov od prodaje vozovnic na postaji s 33 peroni ter pod črto 720 tisoč evrov čistega dobička. Glavni vir prihodka AP Ljubljana so pristojbine avtobusnih prevoznikov, služijo pa tudi s prodajo vozovnic.

V času gradnje novega potniškega centra v prestolnici pa bo očitno prišlo do dolgo pričakovanega lastniškega premika. Skupščina Avtobusne postaje (AP) Ljubljana je tako pred dnevi odobrila prodajo družbe podjetju Nomago, ki bo obvladoval več kot 25 odstotkov podjetja, izhaja iz objave na Ajpesu. S tem bi postal njegov največji lastnik.

O poslu mora odločiti še varuh konkurence, STA povzema navedbe Dnevnika. Ker njegove odločitve ni pričakovati hitro, bo Nomago moral počakati na začetek upravljanja avtobusne postaje. Tako osnutek prodajne pogodbe med Nomagom in AP Ljubljano, ki je objavljen na Ajpesu, predvideva tudi sporazum o najemni pogodbi.

Kot predvideva osnutek pogodbe, bo Nomago za kupnino v višini slabih 531 tisoč evrov prevzel premoženje in zaposlene AP Ljubljana, ki bo šla v likvidacijo.

Kot smo pisali, bi se AP Ljubljana letos iztekla najemna pogodba za zemljišče na (stari) železniški postaji v Ljubljani, s čimer se je železnicam odprl prostor za dolgo načrtovani prevzem upravljanja postaje. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je že avgusta za Forbes Slovenija dejal, da se z ljubljansko občino, ki podeljuje pravico do upravljanja avtobusne postaje, in tudi AP Ljubljana pogovarjajo, da bi konec leta oni prevzeli upravljanje avtobusne postaje in 30 zaposlenih v AP Ljubljana. To se z vstopom Nomaga v lastniško strukturo AP Ljubljana uresničuje.

Kdaj na avtobus brez tiskanja vozovnice?

Avtobusna postaja že dolgo velja za eno črnih pik sicer cvetočega turizma v prestolnici. Majhna stavba, v kateri je postaja, je dotrajana, na zunanjih površinah primanjkuje sedišč in tudi nadstreškov, ki bi nudili nekaj zatočišča za čakajoče v najbolj vročih ali deževnih dneh.

Pogosto je na tapeti tudi slaba uporabniška izkušnja. Na avtobusni postaji tako ni mogoče plačilo z bančno kartico, tisti, ki kupi avtobusno vozovnico prek spleta, pa jo mora pred vožnjo natisniti, je poročal N1.

V AP Ljubljana so do zdaj pojasnjevali, da so bančne provizije za kartična plačila previsoke glede na njihovo provizijo pri prodaji vozovnic, kar “otežuje upravičenost uvedbe kartičnega plačevanja”.

Potrebo po tiskanju pa so pripisovali nekompatibilnosti njihovega sistema s tehnologijo prevoznikov, ki imajo sistem in terminalsko opremo, ki jo določa koncesijska pogodba z državo. “Naše spletne vozovnice so opremljene s QR kodo, vendar oprema prevoznikov trenutno ne omogoča njihovega odčitavanja. Prevozniki sicer omogočajo nakup vozovnic na čip kartico, vendar večina enkratnih potnikov, predvsem pa tujcev, čip kartice nima, zato je spletni nakup prek Avtobusne postaje Ljubljana trenutno edina možnost, da se jim približamo,” so nam poleti pojasnjevali v podjetju.

Na DUJPP so poleti za Forbes Slovenija dejali, da delajo na tem, da bi poenotili tehnologijo in omogočili odčitavanje QR kode, pa tudi brezgotovinska plačila. Kdaj bo kaj od tega mogoče, preverjamo.

Upravljali bodo tudi novo postajo

Nomago naj bi upravljal tudi novo avtobusno postajo, ki bo razdeljena na dva dela.

Severni terminal ob Vilharjevi cesti bo imel 30 pretočnih peronov. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano pred kratkim, a še ni pravnomočno, zgrajen naj bi bil leta 2028. Južni avtobusni terminal ob Masarykovi cesti pa bo potreboval ločeno gradbeno dovoljenje, po trenutnih ocenah naj bi ga končali leta 2029.

Vrednost projekta severnega terminala so Slovenske železnice lani ocenjevale na 75 milijonov evrov, južni del, kjer je predvidenih še 12 peronov, naj bi stal dodatnih 12 milijonov evrov. Skupaj 87 milijonov evrov.