Družba Unior v devetmesečju povečala izgubo iz poslovanja

K pozitivnemu čistemu dobičku skupine Unior in matične družbe v prvih devetih mesecih sta bistveno prispevali prodaji družb Unitur in Unior Components.
Skupina Unior je v prvih devetih mesecih ustvarila 171,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 82,2 odstotka na 3,2 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa za 2,1 odstotka na 11,9 milijona, kaže danes objavljeno nerevidirano poročilo.
Tudi matični družbi Unior so prihodki od prodaje v devetmesečju medletno upadli, in sicer za 9,7 odstotka na 134,3 milijona evrov. Izgubo iz poslovanja (EBIT) je še povečala za 10,6 odstotka na 2,9 milijona evrov, medtem ko je bil EBITDA manjši za 28,2 odstotka in je znašal 3,2 milijona evrov.
K rezultatu sta pozitivno prispevala zaključena postopka prodaje družb Unitur in Unior Components, ki sta skupini prinesla 2,6 milijona evrov, matični družbi pa 10,5 milijona evrov. Skupina je tako ustvarila 98 tisoč evrov čistega dobička, medtem ko je lani v tem obdobju zabeležila 399 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček družbe je dosegel 4,4 milijona evrov, medtem ko je imela v lanskem devetmesečju 7,1 milijona evrov čiste izgube.
Prodaja slabša v vseh dejavnostih
Prihodki od prodaje so se znižali v vseh dejavnosti in na vseh trgih. Upad je predvsem posledica ukinitve programa strojegradnja, kjer so se prihodki od prodaje skrčili za skoraj tri četrtine. Prav tako so k upadu prispevale zahtevne razmere na trgu ročnega orodja, katerega prodaja se je zmanjšala za 11,8 odstotka, ter znižanje prodajnih cen odkovkov, ki so posledica nižjih cen vhodnega materiala, so pojasnili v skupini.
Poslovanje Uniorja v prvih devetih mesecih so zaznamovale težke razmere v avtomobilski industriji, kar se je odrazilo predvsem v najpomembnejši dejavnosti proizvodnje odkovkov, ki pomeni 81 odstotkov celotnih prihodkov skupine in 78 odstotkov prihodkov obvladujoče družbe. Stanje naročil so sicer ocenili kot razmeroma dobro, a je bila prodaja odkovkov nižja kot v enakem obdobju lani, na ravni skupine za 11,6 odstotka.
“Delno je to posledica nižjih prodajnih cen zaradi upada nabavnih cen jekla, predvsem pa nižjega obsega proizvodnje zaradi pogostih zastojev, ki so posledica iztrošene opreme in prenizkih naložb v kovaško opremo v preteklih letih, realizacijo pa omejuje tudi visoka stopnja absentizma,” so zapisali v poročilu.

Število zaposlenih zmanjšali za četrtino
Od začetka leta do konca septembra so število zaposlenih v skupini zmanjšali za 125, v primerjavi s stanjem izpred enega leta pa za 744. Na zadnji dan septembra je skupina zaposlovala 2.062 ljudi, kar je dobra četrtina manj kot na isti dan lani.
Število zaposlenih je najbolj zmanjšala odprodaja dejavnosti turizma, ko je skupino zapustilo 273 ljudi. V proizvodnji odkovkov, proizvodnji ročnega orodja in skupnih službah so zaradi optimizacije števila zaposlenih to zmanjšali za dodatnih 179 ljudi. Nadaljnjih 170 so izgubili z odprodajo dejavnosti proizvodnje orodij za stroje, 133 pa z opustitvijo tržne dejavnosti strojegradnje v obvladujoči družbi.
Skupina za polovico zmanjšala naložbe
V devetih mesecih je skupina Unior izvedla za 7,8 milijona evrov naložb v nova osnovna
sredstva, kar je 7,9 milijona evrov oziroma 50,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Vlaganja v novo proizvodno opremo so znašala 6,1 milijona evrov, za izgradnjo in obnovo gradbenih objektov pa je bilo namenjenih 1,8 milijona evrov.
V obvladujoči družbi so izvedli za 2,6 milijona evrov naložb oziroma skoraj 70 odstotkov manj kot lani. Večina, 2,2 milijona evrov, je bila vložena v novo proizvodno opremo, na primer v nakup druge stiskalnice za preoblikovanje aluminija v programu odkovki, obnovo temelja za stiskalnico v kovačnici Zreče ter v avtomatizacijo, robotizacijo ter posodobitev ostale opreme.
Med najpomembnejšimi naložbami so dve kovaški liniji, transformatorska postaja, kompresor, kovaška valjarka, proizvodna hala za obdelavo odkovkov in dva obdelovalna centra na Kitajskem ter nova sončna elektrarna, robotizacija kalibrirne linije in protihrupna zaščita na Hrvaškem, so še navedli v poročilu.