Drugačne trgovine, nad katerimi se navdušujejo predvsem mladi

Trgovine z rabljenimi oblekami so v zadnjih letih vse bolj priljubljene, zlasti med mladimi. Vanje zahajajo predvsem tisti, ki pri nakupovanju iščejo cenejše obleke, posebne kose ali pa gojijo ljubezen do vintage oblačil.

Velikost trga rabljenih oblačil v Sloveniji je težko oceniti, saj še nimamo usklajene metodologije spremljanja ponovne uporabe, pravijo v društvu Ekologi brez meja. Ti so leta 2019 našteli 22 trgovin z rabljenimi oblačili. Delež njihove prodaje je v letu 2019 znašal le 0,6 odstotka celotne prodaje oblačil.

Delež trgovine na drobno z oblačili in obutvijo v celotni trgovini na drobno se v Sloveniji giblje pri šestih odstotkih in se v zadnjem času ni bistveno spreminjal, dodajo v Trgovinski zbornici Slovenije. “V Sloveniji zaznavamo, da so trgovine s tekstilnimi izdelki iz druge roke dodatna ponudba na trgu, prodaja pa lahko pomeni tudi dopolnilno ponudbo v klasični tekstilni trgovini.”

“Ogromno potenciala za razvoj”

Eden največjih igralcev, če ne največji na tem trgu pri nas je mednarodna veriga trgovin z rabljenimi oblačili Humana, ki jo pri nas dobro poznamo tudi, ker podjetje po Sloveniji postavlja zabojnike za rabljena oblačila. Po navedbah na spletni strani imajo 542 zabojnikov v 65 občinah.

Od leta 2021 imajo pri nas štiri trgovine, tri v Ljubljani in eno v Kranju. Lani so v Sloveniji ustvarili 2,1 milijona prihodkov in nekaj manj kot 20 tisoč evrov čistega dobička, zaposlovali pa so povprečno 26 ljudi.

Trg trgovin z rabljenimi oblekami v Sloveniji je danes veliko bolj razvit, kot je bil na primer pred petimi leti, še vedno pa je v razvoju in ima ogromno potenciala za nadaljnji razvoj, pove regionalna vodja trgovin v podjetju Maja Humski Pavelšek. Čeprav povpraševanje pri nas narašča, sogovornica meni, da je razvoj pri nas počasnejši kot na ostalih trgih v regiji.

Vrednost globalnega trga rabljenih oblačil in oblačil za nadaljnjo prodajo se letos približuje 230 milijardam dolarjev (približno 206 milijard evrov). Do leta 2026 naj bi se povečala na skoraj 300 milijard dolarjev (okoli 270 milijard evrov), kažejo podatki Statiste.

Modni trend, ki privlači mlade

“Še pred nekaj leti je veljalo, da so rabljena oblačila le za tiste, ki si ne morejo kupiti novih. Danes postajajo oblačila iz druge roke modni trend,” opaža Tanja Novak iz mariborske trgovine z rabljenimi oblekami z imenom Hahaha. Pred leti so bile veliko bolj priljubljene v tujini, sčasoma pa so prišle tudi k nam. Lahko rečemo, da so vse bolj obiskane, dodaja.

Espe v lasti Novak je imel lani 40 tisoč evrov prihodkov, približno desetino manj kot leto prej (45 tisoč evrov), in pet tisoč evrov čistega dobička.

Gre za modni trend, ki se je v zadnjih letih razširil predvsem med mladimi. Nedavno se je v središču Ljubljane odprla trgovina Relay of Youth Vintage, ki je v letih pred odprtjem trgovine organizirala “pop up” prodajne dogodke rabljenih oblačil v Mariboru in Ljubljani. Na dan odprtja trgovine pa se je pred vhodom vila vrsta mladih. Tudi Novak opaža, da v mariborsko trgovino zahaja vedno več mladih kupcev in tudi veliko tujcev.

Tuje raziskave so pokazale, da se mladi odločajo za nakup v trgovinah z oblačili iz druge roke bolj zaradi trenda kot pa iz ekološke ozaveščenosti, pravijo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Podobno opažajo tudi v Sloveniji.

Tudi Humski Pavelšek iz Humane opaža, da so mlajše generacije veliko bolj nagnjene h kupovanju rabljenih oblačil kot starejše. “Vredno je omeniti, da Slovenci večino novosti in sprememb še vedno sprejemajo z distanco in da se slovenski kupec dlje časa privaja na nov način delovanja, kot je uporaba rabljenih oblačil,” še doda.

V nabavo v tujino

Prodajalci rabljenih oblačil te večinoma nabavljajo v tujini. Relay of Youth Vintage jih denimo pridobiva v specializiranih skladiščih za vintage kose po vsej Evropi.

“Oblačila mi prinesejo fizične osebe, najdem jih tudi na bolšjih sejmih v tujini,” nam pove Barbara Por Hrovat iz ljubljanske trgovine Divas Vintage Store, ki prodaja vintage kose rabljenih in novih oblačil.

Sejmov je po svetu veliko, povsod se lahko najdejo zanimiva oblačila, če jih znaš iskati, pravi sogovornica. Odvisno pa je, kaj človek išče in kako debela je njegova denarnica. Dodaja, da sama obiskuje sejme v Italiji, Avstriji in Nemčiji in da so odlični sejmi tudi na Japonskem in Tajskem. Ogromno sejmov je tudi v državah, kot so Anglija, Belgija, Francija in Nizozemska.

“Vsa oblačila uvozimo iz Italije,” pove Novak. Opisuje, da oblačila nabavijo v podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem rabljenih oblačil, če se zapre kakšna trgovina, pa tudi odkupijo nova oblačila.

Na ceno vpliva več dejavnikov

Prva in najbolj očitna prednost nakupa oblačil iz druge roke je prihranek, saj se lahko kupijo po bistveno nižji ceni, nadaljuje Novak in navaja, da ceno rabljenega kosa določijo glede na vrsto izdelka in blagovno znamko.

Po naših izkušnjah je trend močnejši motivator za nakup oblačil iz druge roke kot pa ekološka ozaveščenost.

Focus, društvo za sonaraven razvoj

“Preden dam ’nove-stare’ najdbe v prodajo, za vsak kos raziščem, od kod je prišel, koliko je star, kaj je njegova zgodba in kdo ga je izdelal,” določanje cene vintage kosov opisuje Por Hrovat. Pozorna je tudi na starost in redkost kosa, včasih na spletu pregleda tudi primerljivo ponudbo, da dobi predstavo o tem, koliko je vreden.

Kot pravi, se s prodajo vintage oblačil ukvarja ljubiteljsko in od tega ne zasluži veliko denarja.”Divas Vintage trgovina se je odprla leta 2012, takrat koncept vintage pri nas še ni bil popolnoma znan, zato sem se podala na za naš trg novo pot in se odločila, da ta koncept predstavim Slovencem,” se spominja.

Poleg fizične trgovine Por Horvat obleke prodaja prek spletnih platform Etsy in Ebay, s čimer širi krog kupcev. V tujini so priljubljene tudi spletne platforme, specializirane za prodajo rabljenih kosov, kot je Vinted.

Zanimanje za blagovne znamke

V teh trgovinah so za kupce bolj dostopna tudi oblačila blagovnih znamk, ki bi bila nova za koga morda predraga. Trgovina Relay of Youth Vintage se v glavnem osredotoča prav na prodajo oblačil blagovnih znamk. Na njihovih dogodkih lahko najbolj zaželeni kosi poidejo v nekaj minutah.

Globalni trg rabljenega luksuznega blaga je v porastu. Leta 2022 je bil prihodek ocenjen na nekaj več kot sedem milijard dolarjev (približno 6,28 milijarde evrov). Do leta 2028 naj bi se podvojil in dosegel vrednost 15,4 milijarde dolarjev (približno 13,83 milijarde evrov), kažejo podatki Statiste.

Rabljeni kosi so lahko tudi dražji od novih

Na splošno je prodaja rabljenih oblačil lahko velik posel, pripoveduje Por Horvat. Nadaljuje, da je rabljenih oblačil vsepovsod zares veliko, a pravi vintage kosi zahtevajo ogromno časa in znanja o zgodovini mode, saj jih je nekoliko težje najti. “Mislim pa, da bo vedno težje najti kakovostne vintage kose, saj se je po letu 1990 zgodil velik porast hitre mode. Posledično oblačila, ki so stara tudi po 20 let, nimajo več prave kakovosti.”

Tako bodo ostali le še kosi blagovnih znamk, ki bodo vedno bolj cenjeni. Že danes se denimo luksuzne blagovne znamke pod kategorijo vintage prodajajo za mnogo več denarja kot pa novi kosi istih znamk, opaža Por Horvat.

Velik interes, podporno okolje šepa

Ekologi brez meja menijo, da je interesa za trgovine z rabljenim blagom v Sloveniji veliko, podporno okolje pa še vedno nekoliko šepa. Kot pravijo, bi si v Sloveniji želeli več lokalne ponudbe oblačil iz druge roke, torej kroženje oblačil znotraj države.

Ljudje radi oblačila oddajajo v zabojnike, misleč, da delajo nekaj dobrega za druge. V resnici pa gre vse v centralni sortirni center, nekatera oblačila gredo v verižne prodajalne, druga pa potujejo v tretji svet, kar uničuje tamkajšnjo lokalno proizvodnjo oblačil in manjših podjetij. Neuporabna oblačila pa gredo v razrez. Tudi pri nas obstajajo takšni zabojniki, imamo pa tudi ponovno uporabo, ki oblačila prodaja, jih predeluje in reciklira, še pove Por Horvat.

Na letni ravni po svetu zavržemo 92 milijonov ton tekstila. To pomeni, da vsako sekundo na odlagališčih pristane za eno smetarsko vozilo oblačil.

Poleg tega, da je trgovin z rabljenimi oblekami mnogo manj kot tistih s hitro modo, se ponudniki srečujejo še z drugimi izzivi, denimo kje dobiti kakovostna oblačila, kako jih sortirati in pripraviti za prodajo ter kaj narediti s tistimi, ki jih nikoli ne bodo mogli prodati. Prav tako je lahko izziv, kako izbrati kose, ki bodo zanimivi za kupce, kako preseči morebiten neprijeten vonj oblačil in kje najti posameznike, ki so pripravljeni oblačila iz druge roke popraviti ali očistiti ter pripraviti na ponovno prodajo, še povedo iz Focusa.

Trgovina z rabljenimi oblekami zmanjšuje onesnaževanja okolja in podpira bolj trajnostni način življenja. Na letni ravni namreč po svetu zavržemo kar 92 milijonov ton tekstila. To pomeni, da vsako sekundo na odlagališčih pristane za eno smetarsko vozilo oblačil, še povedo Ekologi brez meja.