Dokončno slovo legendarne znamke mobilnih telefonov?
Po neuspešnem partnerstvu z Microsoftom in letih jalovih poskusov vrnitve na vrh je usoda Nokijinih mobilnih telefonov zdaj znova na nitki.
Finskemu podjetju HMD Global se bo marca prihodnje leto iztekla licenca za proizvodnjo telefonov pod blagovno znamko Nokia, ki jo podeljuje istoimenska finska družba. Ta pa je za nemški portal Heise online, ki je prvi poročal o zadevi, navedla, da ne išče novega partnerja. To bi bil konec za Nokijine telefone.
Da so dnevi telefonom Nokia šteti, se nakazuje že dalj časa. Potem ko je HMD Global leta 2016 od Microsofta prevzel nekdaj močno Nokijino znamko, z njo ni mogel več doseči uspeha iz obdobja pred iPhonom. Podjetje si tako že od leta 2023 prizadeva, da bi v ospredje postavilo lastno blagovno znamko telefonov HMD.
Nokia je bila med letoma 1998 in 2012 največji prodajalec mobilnih telefonov na svetu. Na svojem vrhuncu je imela več kot 40-odstotni tržni delež. Ta je v poznih 2000. letih začel upadati zaradi vrste slabih vodstvenih odločitev.
Neuspešno partnerstvo z Microsoftom
Leta 2014 je Nokijino divizijo mobilnih telefonov kupil Microsoft, po prevzemu so Nokijine modele preimenovali v Microsoft Lumia. Že dve leti kasneje je ameriški tehnološki velikan divizijo spet prodal, in sicer v dveh delih. Blagovno znamko Nokia je prodal finskemu HMD Global, ki so ga ustanovili nekdanji zaposleni Nokie, njihovo proizvodnjo, distribucijo in prodajo pa je prevzel Foxconn.
Nokia je takrat s podjetjem HMD Global sklenila strateško partnerstvo, s katerim mu je podelila licenco za proizvodnjo mobilnih telefonov in tablic pod njeno blagovno znamko za obdobje desetih let. Matična družba je v skladu s sporazumom od prodaje teh izdelkov prejemala licenčnino.
Mobilne telefone Nokia so tako začeli leta 2017 spet proizvajati, a ker preboja ni bilo, je zdaj njihova usoda znova na nitki.
Tudi matični družbi Nokia, ki se danes ukvarja z omrežno opremo, ne gre dobro. Čeprav so se prihodki od prodaje v drugem četrtletju povečali za dva odstotka na 4,55 milijarde evrov, se je njen dobiček zmanjšal za kar 81 odstotkov na 81 milijonov evrov. Upad so pripisali ameriškim carinam in nihanju vrednosti valut, predvsem šibkejšemu ameriškemu dolarju.
