Danski energetski velikan potrebuje finančno injekcijo, za to krivi tudi Trumpa
Potem ko je danska družba Ørsted sporočila, da bo za kritje stroškov projekta vetrnih elektrarn v ZDA potrebovala dokapitalizacijo, je cena delnice padla na rekordno nizko raven.
Danska družba Ørsted, največje evropsko podjetje za vetrno energijo, je napovedala, da namerava s ponudbo delnic zbrati 60 milijard danskih kron oziroma okrog osem milijard evrov. Razlog je v finančni vrzeli, ki je nastala zaradi neuspešne prodaje projekta vetrnih elektrarn v ZDA.
Podjetje Ørsted, ki stoji za nekaterimi največjimi vetrnimi elektrarnami na morju na svetu, običajno stroške projektov, potem ko dela stečejo, krije s prodajo deleža v projektnem podjetju. Tokrat so nameravali prodajati deleže v projektu Sunrise Wind ob obali New Yorka, ki zajema postavitev vetrnih elektrarn na morju, in tako do leta 2026 zbrati do 80 milijard danskih kron oziroma okrog 12 milijard evrov.
Vendar je nasprotovanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa projektom vetrnih elektrarn na morju znižalo vrednost ameriškega projekta danske družbe. Trump je že prvi dan po vrnitvi v Belo hišo odredil pregled dovoljenj in zakupa za vetrne elektrarne na morju. Pred kratkim je dejal, da vetrnih elektrarn ne bi smeli dovoliti, ker proizvajajo “najslabšo obliko energije, najdražjo obliko energije” in tudi “ubijajo ptice”.
Kot pravijo v podjetju, posledično potrebnega denarja ne morejo dobiti s prodajo deleža, zato potrebujejo dokapitalizacijo.
Delnica izgubila tretjino vrednosti
Potem ko je Ørsted v ponedeljek sporočil, da se bo torej zaradi “izrednih razmer”, s katerimi se sooča panoga, za kritje stroškov projektov obrnil na delničarje, je cena delnice padla na rekordno nizko raven. Ponedeljkovo trgovanje je zaključila pri ceni 213,3 danske krone na delnico, s čimer je v enem dnevu izgubila skoraj 31 odstotkov.
Dokapitalizacijo bo sicer podprla danska vlada, ki je lastnica približno polovice Ørsteda, piše Guardian.
Je res kriv le Trump?
Nekateri podatki sicer kažejo, da za finančne težave ni kriv le Trump. “Potreba po dodatnem kapitalu ni popolno presenečenje, glede na to, da se je v zadnjih nekaj letih bilanca podjetja poslabšala in da je trg transakcij vse bolj zahteven, kar otežuje zapiranje vrzeli v financiranju,” je za Bloomberg dejala Jenny Ping, analitičarka pri Citigroup Global Markets.
Po pandemiji so panogo razvijalcev vetrnih elektrarn obremenili rastoči stroški ključnih surovin, kot je jeklo, pa tudi stroškov logistike in dela. Sledilo je zvišanje ključnih obrestnih mer, kar je dodatno podražilo projekte ter zmanjšalo povpraševanje vlagateljev. Ørsted je zato v zadnjih letih že preklical nekaj projektov.
