Da bi ublažili dvige zneskov na položnicah, razmišljajo o omejevanju cen

Te dni odjemalci v nabiralnike prejemamo položnice za elektriko, ki jim bo večina verjetno namenila več pozornosti kot sicer. Tokrat bo namreč omrežnina, ki je doslej pomenila okoli četrtino zneska na položnici, prvič obračunana po novem sistemu.

Kot smo pisali, bo ta mesec za večino gospodinjskih odjemalcev znesek nižji kot prej, saj je oktober še nižja sezona. Z novembrom pa prehajamo na višjo sezono, tako da bodo predvidoma položnice, ki jih dobimo v začetku decembra, višje.

Kot ves čas zagotavlja Agencija RS za energijo, ki je sistem postavila, bo za večino gospodinjstev na letnem nivoju znesek omrežnine nižji kot do zdaj. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v začetku leta postregel s podatkom, da bo račun za elektriko za 800 od 900 tisoč merilnih mest, kolikor jih je v slovenskih gospodinjstvih, nižji kot do zdaj.

Bodo pa večje razlike v zneskih v letni in v zimski sezoni. Povprečen slovenski odjemalec s štiri tisoč kilovatnih ur letne porabe je doslej plačeval med 15 in 18 evri omrežnine za distribucijski sistem mesečno. Po novem bo od marca do oktobra plačeval po okoli 10 evrov mesečno, od novembra do februarja pa med 25 in 30 evri mesečno, kaže izračun Agencije RS za energijo.

Od tega meseca naprej je pomembno tudi, da pazimo, da ne uporabljamo (pre)več naprav hkrati; na podlagi naše porabe v višji sezoni (od novembra letos do vključno februarja prihodnje leto) nam bo namreč dobavitelj elektrike prihodnje leto določil dogovorjeno obračunsko moč za leto 2026. Tisti, ki bo večkrat presegel dogovorjeno moč, bo imel čez dobro leto dni višjo dogovorjeno moč.

Za regulacijo cen elektrike

Čeprav naj bi bila večina odjemalcev varna pred hujšim udarcem po žepu, pa cene elektrike očitno močno zaposlujejo vladajočo politiko.

Pred tedni je Gibanje Svoboda na svoji spletni strani objavilo pojasnjevalni prispevek o novi omrežnini, v katerem je navedena izjava državne sekretarke na Kumrovem ministrstvu Tine Seršen, da bo vlada preučila možnosti, ki jih ponuja zakon o kontroli cen, da ublaži povišanje cen na položnicah za gospodinjske odjemalce, ki bo nastalo ob prehodu iz nizke v visoko sezono, torej iz oktobra na november.

Na vprašanje, o čem razmišljajo, nam na ministrstvu včeraj niso odgovorili. So nam pa na Agenciji RS za energijo dejali, da so seznanjeni z namero vlade, da bi prek zakona o kontroli cen (ta prinaša možnosti regulacije cen) “ublažila vpliv morebitnih višjih cen energije za gospodinjstva zaradi prenehanja regulacije cen”. Pri tem naj bi se navedeni ukrep nanašal na ceno energije in ne na omrežnino.

Na agenciji, ki jo vodi Duška Godina, so opozorili, da je določanje metodologije in tarifnih postavk omrežnine na podlagi evropske zakonodaje v izključni pristojnosti nacionalnih regulatorjev. V našem primeru torej agencije.

Cenikov za 2025 še ni

Če navedbe agencije držijo, torej na ministrstvu razmišljajo o regulaciji cen električne energije, ki jo danes že imamo, a se konec leta izteče. Trenutno imamo regulirane cene za 90 odstotkov porabe, za preostalo desetino pa plačujemo tržno ceno.

Spomnimo, da smo na Forbes Slovenija konec septembra prvič opozorili na to, da nas poleg novega omrežninskega sistema, ki v zimski sezoni prinaša višji strošek omrežnine, morda čakajo tudi podražitve elektrike zaradi izteka regulacije, na položnice pa bi se lahko vrnil tudi prispevek za obnovljive vire energije (OVE).

Takrat je ministrstvo še trdilo, da ni razloga za nadaljevanje regulacije. Zdaj pa, kot je razumeti, preučuje možnosti za to.

Trenutne tržne cene elektrike (tiste, ki jih plačujemo za desetino porabe) so precej višje od reguliranih, zato bi sproščanje pomenilo znaten dvig cen elektrike. Regulirana enotna tarifa stane 9,8 centa za kilovatno uro (kWh), visoka tarifa 11,8 centa, nizka pa 8,2 centa za kWh (vse brez DDV). Tržne cene so precej višje; Gen-I, ki je največji trgovec in praviloma med cenejšimi, zaračunava 15,3 centa za enotno, 16,3 centa za visoko in 14,5 centa za nizko tarifo (vse cene so brez DDV).

A za zdaj ni znano, ali bodo tržne cene tudi v 2025 ostale tako visoke. Dobavitelji morajo nove cenike objaviti do začetka decembra.

Glede na velik upad borznih cen elektrike v lanskem letu bi se morale znižati. Kot so nam pred kratkim dejali na ministrstvu, je cena odvisna od tega, kdaj so trgovci zakupovali elektriko za 2025 – ali so je več zakupovali v kriznem letu 2022, ko so bile cene visoke, ali v 2023 in predvsem v 2024, ko so cene močno padle. Prav tako je odvisna od konkurence, so navedli. Konkurenca v tej panogi pa je v Sloveniji pri gospodinjskem odjemu vse manjša.

Če na ministrstvu res razmišljajo o regulaciji, pa lahko sklepamo, da bi bile cene za prihodnje leto višje od trenutnih. Povejmo še, da regulacija pomeni obremenitev za davkoplačevalce, saj trgovcem razliko med regulirano in tržno ceno pokriva proračun.

Pripombe Svobode

Gibanje Svoboda je v zgoraj omenjenem prispevku komentiralo tudi nov sistem omrežnine. Po njihovem mnenju novi model prinaša pravičnejše obračunavanje omrežnine. Menijo pa, da bi bila – vsaj za določeno prehodno obdobje – smiselna “sprememba in prilagoditev višine tarifnih postavk na način, da bodo razlike med časovnimi bloki in sezonama manjše”.

Tu povejmo, da vrednostno odstopa predvsem tarifna postavka za prvi blok, ki znaša okoli 3,6 evra za kW, medtem ko so postavke za ostale štiri bloke pod enim evrom. Prvi blok velja v zimski sezoni, in sicer med 7. in 14. uro dopoldne ter med 16. in 20. uro popoldne.

V Svobodi menijo, da bi se s prilagoditvijo tarif lahko zmanjšale “velike razlike” na računih za gospodinjske in male poslovne odjemalce med višjo (zimsko) sezono in nižjo (poletno) sezono, vsaj v začetnem obdobju uvedbe. “S tem bi se smiselno upoštevalo tudi nekatere druge, širše družbene vidike spremembe obračuna omrežnine, kot so na primer višji stroški ogrevanja v zimskem času in vpliv omrežnine na inflacijo,” menijo in s tem nakazujejo, da nas decembra čakajo znatno višji računi za elektriko.

Nov omrežninski sistem je sicer v domeni Agencije RS za energijo, ki do zdaj ni pokazala posluha za vladne predloge popravkov. Spomnimo, da je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer poleti predlagal dvoletni zamik uvedbe sistema, a je agencija datum prestavila le za tri mesece (s 1. julija na 1. oktober letos, ko je sistem dejansko začel delovati).

Odloga prispevka za OVE še ni

Z novim letom se izteka tudi ukrep, s katerim je vlada gospodinjstva oprostila plačevanja prispevka za obnovljive vire in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE). Ministrstvo naj bi po preteklem poročanju Financ predlagalo podaljšanje oprostitve do konca marca, a za zdaj odločitev na vladi še ni bila potrjena.

Tudi iz obrazložitve tega predloga izhaja, da želijo zmanjšati dvig zimskih položnic. Ministrstvo je namreč odločitev utemeljilo takole: “Z novim načinom obračunavanja omrežnine od 1. oktobra 2024 dalje bi se določenim gospodinjskim odjemalcem lahko omrežnina povečala. Za preprečitev morebitne dodatne obremenitve tistih gospodinjskih odjemalcev, ki bi poleg omrežnine in zaradi ponovnega obračunavanja prispevka na kW obračunske moči za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije od 1. januarja 2025 dalje plačevali še več, se s to spremembo uredbe podaljša oprostitev plačevanja prispevka gospodinjskim odjemalcem za tri mesece, to je do 31. marca 2025.”

Dodajmo, da so po novem prispevka, ki nanese okoli 80 evrov letno, oproščeni lastniki sončnih elektrarn.