Cene kovin: bo baker ob koncu leta dosegel nov rekord?

Kitajski finančni stimulus septembra, rezi v obrestne mere ameriške centralne banke Fed in nedavna ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike (ZDA) vnašajo optimizem na svetovne surovinske trge, kjer analitiki pričakujejo rast povpraševanja po industrijskih kovinah. A v Evropi šibka industrijska proizvodnja še naprej duši povpraševanje, previdnost pa vlada tudi zaradi morebitnih carin, ki jim je naklonjen Trump.

Svetovno povpraševanje po ključnih industrijskih kovinah, kot sta baker in aluminij, se je po klavrnem lanskem letu letos večinoma pobralo, kar se je odražalo v rasti cen. Na globalni ravni so vzpodbudni tudi kratkoročni in dolgoročni obeti.

Zlasti pri bakru, ki se zaradi svoje široke uporabnosti, trpežnosti in prevodnosti uporablja v vrsti industrij, od gradbeništva do zelenih tehnologij, in velja celo za barometer svetovne gospodarske klime oziroma (v primeru nizkega povpraševanja) znanilca recesij, analitiki napovedujejo rekordno raven cen v zadnjem četrtletju.

Ta trend pa ne velja za še en pomemben industrijski material, jeklo, kjer so cene letos padale v vseh večjih geografskih regijah. Tako je tudi v Evropski uniji (EU), zlasti njenih industrijskih težkokategornikih, Nemčiji in Franciji, kjer šibka proizvodna dejavnost ne ustvarja dovolj povpraševanja po jeklu. Industrije niso vidno spodbudili niti nedavni rezi obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), ugotavlja analitična družba Focus Economics.

Šibek evropski trg bakra

Referenčni indeksi cen industrijskih kovin kažejo na okrevanje cen bakra in aluminija v letu 2024. Na londonski borzi kovin (London Metals Exchange – LME) je cena bakra z dobavnim rokom treh mesecev ob zaprtju v petek znašala 9.443,5 dolarja za tono, kar pomeni 10,8-odstotno rast od začetka leta.

Pri analitični družbi Fastmarkets, ki vodi cenovne indekse za industrijske kovine in druge surovine, opozarjajo, da je stanje na trgu bakra različno v največjih geografskih regijah – v ZDA, na Kitajskem in v Evropi. Medtem ko je v ZDA in na Kitajskem cena stabilna oziroma je na Kitajskem v zadnjih mesecih celo rasla, je evropski trg za baker šibek, zlasti v Nemčiji, ki je največja porabnica.

“Kljub nekaj povpraševanja pri projektih zelene energije je trg v medvedjem trendu, z visokimi zalogami in slabimi rezultati v proizvodnem, avtomobilskem in gradbenem sektorju,” so zapisali analitiki.

Proti rekordu?

Zaradi izboljšanih globalnih makroekonomskih pogojev pri Fastmarkets pričakujejo nadaljnjo rast cen bakra do konca leta. Pri teh pogojih izpostavljajo:

• reze obrestnih mer ameriške centralne banke (Federal Reserve), ki je v četrtek znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, po septembrskem uvodnem znižanju za 50 bazičnih točk;
• kitajsko finančno injekcijo, ki bo zagotovila likvidnost v višini več kot treh odstotkov BDP azijske velesile;
• manjši razkorak med ponudbo in povpraševanjem zaradi rezov v proizvodnji in okrevanju povpraševanja na Kitajskem;
• in vpliv sezone – četrto četrtletje je praviloma najboljše za baker.

Cene bi v zadnjem četrtletju lahko v povprečju znašale 10.265 dolarjev za tono, kar bi bil rekord. V Evropi napovedujejo umirjeno dejavnost na promptnih trgih, saj ima “večina kupcev zagotovljene dolgoročne pogodbe.”

Avstralski rudarski velikan BHP, ki v Čilu upravlja največji rudnik bakra na svetu, imenovan Escondida, napoveduje pospešeno rast povpraševanja po bakru v prihajajočih desetletjih. Lani je svetovno povpraševanje znašalo 31 milijonov ton, do leta 2050 pa BHP pričakuje 70-odstotno rast na 50 milijonov ton. Vse večji delež tega povpraševanja bosta po napovedih zavzemala sektor energetske tranzicije in digitalni sektor, piše Reuters.

Na trgu aluminija previdnost pred Trumpovimi carinami

Aluminij z dobavnim rokom treh mesecev na LME dosega ceno 2.620,5 dolarja za tono in je od začetka leta pridobil 12,2 odstotka. Cene vzdržuje omejena ponudba, vključno z nizkimi zalogami in prekinitvami v dobavi boksita iz Gvineje, je pred dnevi zapisal Fastmarketov analitik Andy Farida. Zaradi ugodnega makroekonomskega okolja v luči nižjih obrestnih mer so tudi obeti za rast cen pozitivni.

A ob nedavni zmagi Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se porajajo ugibanja, kakšen vpliv bi lahko imele dodatne carine, ki jih je skorajšnji povratnik v Belo hišo napovedoval v okviru kampanje.

Trump je leta 2018 uvedel carine na jeklo in aluminij določenega izvora v višini 25 odstotkov za jeklo in 10 odstotkov za aluminij. EU je nato leta 2021 z administracijo Joeja Bidna dosegla dogovor o tarifnih kvotah (tariff rate quotas – TRQ), ki jeklu in aluminiju evropskega izvora omogočajo nižjo carinsko stopnjo. Te so veljavi še danes. To je za Evropo pomembno, saj so ZDA druga največja destinacija za izvoz jekla (za Turčijo) in največja destinacija za izvoz aluminijevih izdelkov.

Bolj razburkan odnos

Kot je za portal Commodity Insights, ki v okviru analitične družbe S&P Global pokriva področje surovin, dejal generalni direktor evropskega industrijskega združenja European Aluminium Paul Voss, gre v bodoče pričakovati “bolj razburkan” odnos med ZDA in Evropo.

“Ne glede na to pa bi morali biti zmožni najti skupni jezik na nekaterih področjih, vključno s potrebo po veliko strožjem pristopu do nepoštenih trgovinskih praks, zlasti ko gre za Kitajsko,” je dejal.

Analitiki S&P Global in trgovci, s katerimi je govoril Fastmarkets, menijo, da Trumpova zmaga pomeni rast cene aluminija v osrednjih ZDA (referenčna cena je t.i. Midwest Premium), saj je Trump naklonjen krepitvi domače industrije. To bi lahko pomenilo tudi večjo konkurenco z Evropo za privabljanje aluminija iz večjih proizvajalk, kar bi povzročilo bodisi rast evropskih premij ali pa omejeno dobavo v Evropo iz Kanade in Avstralije.

Padci cen jekla

Cene jekla so letos padale v vseh treh ključnih regijah – v ZDA, na Kitajskem in v Evropi, so zapisali pri analitični družbi Fitch Ratings.

Po podatkih družbe SteelBenchmarker je konec oktobra povprečna svetovna izvozna cena vroče valjanega jekla (hot rolled band – HRB) znašala 515 dolarjev za tono, kar je približno 30 dolarjev več kot dva tedna pred tem. Medtem je bila cena za tono jekla v Zahodni Evropi konec oktobra pri 561 evrih (606 dolarjih), kar prav tako pomeni manjšo rast iz 550 evrov pred dvema tednoma. A to je manj od cen iz začetka leta – v Evropi 722 evrov na tono, izvozna cena pa je 8. januarja znašala 606 dolarjev.

Cene so višje v ZDA, kjer veljajo trgovinske omejitve, torej carine na uvoz, medtem ko so na Kitajskem že nekaj let nižje, kar po izračunih Fitcha pomeni, da kitajski proizvajalci jekla že od drugega četrtletja 2022 proizvajajo z negativnimi EBITDA maržami. Obenem je na Kitajskem domače povpraševanje po tem materialu letos slabše, kar vodi v večji izvoz, zlasti na manj zaščitene trge.

Najvišje cene je jeklo v Evropi doseglo marca 2022, pri 1.400 evrih na tono, po podatkih SteelBenchmarker.

Okrevanje šele v letih 2025 ali 2026

Po lanski rekordni proizvodnji naj bi letos Kitajska proizvedla manj jekla (a še vedno več kot milijardo ton), v skladu s smernicami vlade, in nato postopno zmanjševala proizvodnjo v naslednjih letih. Medtem naj bi se povečevala proizvodnja preostalega sveta, ki naj bi po napovedih Fitcha presegla Kitajsko leta 2027.

Kitajski se letos obeta rekorden trgovinski presežek s preostalim svetom – ta bi po izračunih Bloomberga lahko presegel ogromnih tisoč milijard dolarjev – medtem ko oblasti krpajo šibko domačo potrošnjo s turbopospeškom izvozu.

“Pričakujemo, da bodo cene začele okrevati šele v letih 2025–2026, a različno glede na regijo. Pričakujemo, da si bodo cene v Evropi opomogle šele z uvedbo mehanizma EU za prilagajanje mejnih ogljičnih vrednosti od leta 2026 dalje, ko bodo cene postopoma vključevale stroške emisij,” so še zapisali pri Fitch Ratings.