Cene hrane v nekaj letih skočile za tretjino, kruh, moka, olja so spet na udaru

“V letošnje leto smo vstopili z izzivom, kako ostati konkurenčni zaradi dviga stroškov dela in storitev v zadnjem letu. Najmanj, kar smo si želeli, je nova vojna, posledice katere se že čutijo po celem svetu,” o zaostritvah, ki jih tudi v slovensko poslovno okolje prinaša vojna na Bližnjem vzhodu, pravi predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal.

Konflikt na Bližnjem vzhodu dviguje globalne cene energentov, gnojil, surovin. Borzne cene plina TTF so se od začetka spopadov do danes zvišale za 50 odstotkov, cene nafte za 40 odstotkov, cene dušikovih gnojil za okoli 30 odstotkov.

Gre za pomembne vhodne surovine za pridelavo hrane, zato se poraja vprašanje, ali sledi nov val podražitev hrane. Prejšnji se pravzaprav še ni končal. Kot izhaja iz spodnjega grafa, v Sloveniji cene hrane, ki so se od leta 2021 in začetka energetske krize dvignile za tretjino, še vedno rastejo, le počasneje. Rast cen hrane je zadnja leta prehitevala splošno inflacijo, pri čemer so se najbolj dražila osnovna živila: kruh in pekovski izdelki, mlečni izdelki, olje, meso.

Kako se trenutne podražitve na svetovnih borzah prelivajo v kalkulacije slovenskih živilskih podjetij? Kako bodo posledice vojne občutili kmetje, ki so ravno na začetku setvene sezone? In ali bodo cene na trgovskih policah višje?

Dražja embalaža, dražja semena

Šef ajdovskega proizvajalca testenin, moke in pekovskih izdelkov David Kobal pravi, da dvigi borznih cen za zdaj niso tako izraziti kot ob začetku epidemije koronavirusa leta 2020 ali energetske krize v letu 2022, pa vendar že imajo prve najave podražitev.

“Dobavitelji embalaže, predvsem plastične, so nam najavili višje cene in opozorili tudi, naj si pravočasno zagotovimo količine, ker nam morda ne bodo mogli zagotavljati pogodbenih količin. Proizvodnja plastike sloni na nafti, bojijo se visokih cen in motenj v ladijskem prevozu,” razlaga Kobal.

Mlinotestove nabavne službe so že dobile tudi najave višjih cen za surovine, ki prihajajo iz jugovzhodne Azije, na primer semena in palmovo olje. Dobavitelji se sklicujejo na motnje v prevozu, tudi tveganje napadov na ladje in posledičen dvig cen ladijskega prevoza.

Pri dobavi žitaric zaenkrat ni motenj, so pa cene na glavni borzi v Parizu za 15 do 20 odstotkov višje kot pred izbruhom. Kobal meni, da bolj na račun špekulacij, saj je pšenice sicer dovolj. Problem je tudi cena zemeljskega plina, čeprav ima podjetje del količin zakupljenih, medtem ko bodo višje cene nafte prinesle dvig stroškov prevoza. Na dolgi rok se bo v cenah kmetijskih izdelkov odrazila tudi rast cen umetnih gnojil.

Kako se bo vse to prelilo v končne cene, je odvisno od izdelka do izdelka. Recimo, pri moki je pšenica edina vhodna surovina, zato je njen učinek na stroškovno ceno Mlinotestovega izdelka precej večji kot na primer pri kruhu. “Pričakujemo nove dvige cen surovin, energentov, storitev. Pri tem v cene še nismo prelili na začetku omenjenih dvigov stroškov dela in storitev,” pravi Kobal. 

Pa bi se lahko v primeru, da se konflikt vendarle v kratkem konča, razmere pomirile in ti učinki zmanjšali? “Izkušnje nas učijo, da cena, ki v času konflikta zraste, po umiritvi razmer sicer pade, a ne gre nazaj na izhodišče, temveč se ustali nekje vmes. Nekdo morda šok izkoristi za povečanje marže, drugi je v času višjih cen kupoval po višjih cenah in ne more prodajati po nižjih,” sklene sogovornik.

Že naročene količine gnojil so varne, novih naročil pa zadnja dva tedna ni mogoče oddati. Po odprtju lahko pričakujemo višjo ceno.

Mitja Golob, Agrochem

Skok cen gnojil, naročila ni mogoče oddati

Kmetje pretrese na globalnih energetskih in surovinskih trgih najhitreje občutijo v obliki dviga cen kmetijskega goriva. Kot pravi Ben Moljk, raziskovalec na področju ekonomike živinoreje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je cena pogonskih goriv edini neposredni učinek, ki se zgodi v razmeroma kratkem času, ostale podražitve se prelivajo počasneje.

Ker smo na začetku setvene sezone, si je ob pričakovanih nadaljnjih podražitvah goriva marsikateri kmet v teh dneh poskušal zagotoviti večjo zalogo goriva.

Zaprta Hormuška ožina pa ni le ključna prometna žila za prevoz nafte in plina, temveč tudi – kar je manj znano – za gnojila. Države, ki so izpostavljene motnjam (Katar, Savdska Arabija, Oman, Iran, Egipt), pomenijo skoraj 49 odstotkov svetovnega izvoza sečnine (angleško urea) in približno 30 odstotkov svetovnega izvoza amoniaka, kar odraža koncentracijo proizvodnje gnojil in izvoznih zmogljivosti v Perzijskem zalivu in njegovi okolici.

Borzne cene so tako po začetku spopadov na Bližnjem vzhodu poletele v nebo. “Cena sečnine za koruzo se je dvignila za 200 do 300 dolarjev na tono. Zdaj stane okoli 700 dolarjev na tono,” razlaga Mitja Golob, direktor šempetrskega uvoznika gnojil Agrochema.

Ta gnojila kupuje prek pristanišč v Kopru ali v italijanski Raveni. Kot pravi Golob, je bilo že v ponedeljek po začetku vojne, torej pred slabima dvema tednoma, trgovanje ustavljeno. Dobave z Bližnjega vzhoda so se ustavile, ostali proizvajalci pa imajo presežek naročil, tako da so ustavili sprejemanje novih. “Že naročene količine so varne, novih naročil pa zadnja dva tedna ni mogoče oddati. Po odprtju lahko pričakujemo višjo ceno,” pravi trgovec.

Kot pojasni, trgovci gnojila kupujejo v omejenih količinah, torej za dva do tri mesece vnaprej in ne na zalogo. Gnojila so namreč občutljiva na vlago in se hitro strdijo.

Sreča za naše kmete pa je, da je večina zadrug, ki gnojila prodajajo kmetom, ta za prihajajočo sezono že kupila. “Veliko zadrug je gnojila nabavilo že jeseni. Posamezne zadruge poročajo o zamudah pri dobavi, o čakalnih vrstah pri proizvajalcih in o rasti cen ter poudarjajo težave v prihodnje, če bo uvoz gnojil zaostren,” so nam v začetku tega tedna povedali na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS).

Tudi Moljk s kmetijskega inštituta pravi, da “je sezona ozimnih žit 2025 in 2026 večinoma že rešena, saj se je v veliki meri dognojevanje že začelo in so zaloge gnojil že na kmetijah”. Golob iz Agrochema medtem opaža, da so finančno močnejši kmetje gnojila nabavili decembra. Ker gre za pomemben strošek, pa tega ne zmorejo vsi. Tisti, ki so čakali, bodo verjetno morali kupovati po višjih cenah, ocenjuje sogovornik.

Dražji kruh, sadje, kava …

Na vprašanje, katere poljščine so najbolj na udaru, če se dražijo gnojila, Moljk odgovarja, da so to praviloma koruza, ozimna žita (ne toliko ob setvi kot v obdobju dognojevanja, ki se izvaja v pomladanskem času), krompir, tudi kapusnice, na primer pozno zelje.

Ameriški Forbes piše, da se s podražitvijo gnojil zvišajo stroški pridelave poljščin, kot so koruza, pšenica in soja, kar pa se pozna v širokem spektru živilskih izdelkov. “Te poljščine so temelj sodobnega prehranskega sistema, saj služijo za krmo živine in zagotavljajo sestavine, ki se na koncu pojavijo v izdelkih, ki jih potrošniki takoj opazijo – od jedilnih olj in kruha do kave in svežega sadja in zelenjave,” navajajo.

Dodajmo, da slovenski trgovci z Bližnjega vzhoda uvozijo le majhen delež izdelkov, a zaradi višjih cen energentov in prevoznin se lahko to občuti pri vsej uvoženi hrani.

Krčenje lastne industrijske baze

Konflikt je marsikomu priklical spomin na leto 2022 in začetek ruskega vojaškega napada na Ukrajino, ko so se ravno tako dvignile cene plina in gnojil. “Takrat so šle cene dušikovih gnojil do 1.100 dolarjev za tono. Tako da danes, ko smo pri 700 dolarjih na tono, še nismo tam, je pa res, da cena še vedno raste,” pravi Golob iz Agrochema.

Dodaja, da se je v zadnjih desetletjih evropska samooskrba z gnojili zmanjšala, tovarne so se zapirale zaradi naraščajočih okoljskih omejitev. “Italijani so imeli več kot deset tovarn za proizvodnjo gnojil, zdaj imajo eno. V naši regiji je še Petrokemija na Hrvaškem, ki trenutno prosperira, ena tovarna je na Madžarskem, ena na Slovaškem,” razlaga sogovornik.

Veliko gnojil EU tako uvaža, največ iz Rusije, Egipta, Kitajske. “Egipt je včasih dobavljal surovino evropskim proizvajalcem, nato pa je začel sam proizvajati gnojila,” pravi Golob, ki sicer ocenjuje, da je kakovost primerljiva.

Podatki Eurostata za Slovenijo kažejo, da se je uvoz gnojil od 2019 (287 tisoč ton) več kot podvojil na lanskih 631 tisoč ton. V 2019 je bila povprečna cena v Slovenijo uvožene uree 22 evrov za 100 kilogramov, lani pa 38 evrov za 100 kilogramov gnojila. Cenovna gibanja so, kot kaže spodnji graf, podobna kot v celotni EU.

Zaloge gnojil v EU po podatkih bruseljskega združenja kmetov Copa Cogeca pokrivajo le približno 45 do 50 odstotkov potreb za prihajajočo kmetijsko sezono.

Uvoz strmoglavil že pred vojno

Se je pa letos že pred začetkom napada na Iran uvoz gnojil v EU zmanjšal za 80 odstotkov, kar je dvignilo cene. Razlog je začetek izvajanja evropskega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), katere cilj je, da bi tudi proizvajalci zunaj EU plačevali ogljično dajatev, s čimer želi Bruselj zaščititi evropsko industrijo gnojil.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so nedavno opozorili, da upad uvoza pomeni resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost. Kot pravijo na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS), so zaloge gnojil v EU po podatkih bruseljskega združenja kmetov Copa Cogeca nizke in naj bi pokrivale le približno 45 do 50 odstotkov potreb za prihajajočo kmetijsko sezono. Kot omenjeno zgoraj, naj bi bila pri nas oskrba boljša.

Evropska komisija je kot odgovor na opozorila kmetov predlagala začasno opustitev uvoznih dajatev za več pomembnih dušikovih gnojil in surovin za njihovo proizvodnjo. Ta naj bi veljala za vse države, razen za Rusijo in Belorusijo.

Vpliv na cene z nekajmesečnim zamikom

Tudi v murskosoboški Panviti pravijo, da se vplivi rasti globalnih cen energentov, transporta in določenih surovin v agroživilski panogi običajno pokažejo z nekajmesečnim zamikom.

“Največje tveganje v tem trenutku vidimo v morebitnih motnjah v pomorskem transportu in rasti cen energentov, kar lahko vpliva na stroške logistike, proizvodnje in tudi na cene gnojil. Ti dejavniki imajo neposreden vpliv na kmetijsko pridelavo in posledično na celotno prehransko verigo,” so za Forbes Slovenija dejali v podjetju, ki ga vodita Peter Polanič in Darko Horvat.

Bolj izpostavljeni so predvsem segmenti, ki so energetsko intenzivni ali bolj odvisni od uvoženih inputov, kot so gnojila, krmne surovine ali določeni embalažni materiali, menijo v prekmurski skupini in poudarjajo, da je zato ključna krepitev lokalne pridelave in dobavnih verig.

Izziv za izvoznike

Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pravi, da po dveh tednih vojne podjetja opozarjajo predvsem na bistvene dvige stroškov ladijskih prevozov za prodajo blaga na Bližnji vzhod, torej izvoza. “Če bo konflikt trajal dalj časa, je pričakovati tudi zmanjšanje naročil in posledično izgubo trga za izdelke,” meni.

Ker smo močno odvisni od globalnih dobaviteljskih verig, pa se že krepijo pritiski na dvig cen na področju embalaže, zlasti aluminija, ki je energetsko najbolj potraten, pravi Zagorc. Tu so slovenska podjetja praktično v celoti uvozno odvisna, tako kot pri nafti, plinu, gnojilih.

Pri tem tudi ona pristavi, da rezerv v živilsko-predelovalni industriji ni več. “K temu so prispevali tudi nenačrtovani visok dvig minimalne plače, zimski regres in druge obdavčitve, zato bodo v primeru vztrajanja visokih ravni cen energentov, embalaže in transporta podjetja primorana dvigniti cene. To pa je korak, ki ga v tako zahtevnem konkurenčnem okolju nikakor ne želijo,” pravi sogovornica.

Podjetja so sicer po energetski krizi v letu 2022 začela drugače načrtovati dobavo energentov – te pogosteje zakupijo vnaprej – in drugih surovin ter repro materialov. Glede gnojil so se vzpostavile nove dobavne poti, novi dobavitelji, pravi Zagorc.

Omeni pa še, da ima Slovenija pri mineralnih gnojilih neizkoriščeno alternativo. “Gre za uporabo digestata, ki nastaja pri proizvodnji bioplina in biometana. Tu ima Slovenija še veliko priložnosti, ki jih lahko izkoristi, tudi z uvedbo podporne sheme za proizvodnjo bioplina in biometana ter spremembo zakonodaje glede uporabe digestata na kmetijskih površinah,” pravi.

Na splošno je Evropa pri poglavitnih kmetijskih proizvodih samooskrbna, zato težav s prehransko varnostjo Evrope ne pričakujemo.

Ben Moljk, Kmetijski inštitut Slovenije

Oskrba ne bo motena, cene pa bodo višje

Glede na informacije iz podjetij je torej precej verjetno, da bo konflikt na Bližnjem vzhodu povečal pritisk na končne cene hrane.

Moljk, raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pričakuje cenovno-stroškovne učinke, ki se bodo različno intenzivno prenašali naprej po verigi. Medtem poudarja, da učinkov na blagovne tokove surovin za pridelavo hrane ne bo, tudi na splošno je Evropa pri poglavitnih kmetijskih proizvodih samooskrbna, zato težav s prehransko varnostjo Evrope ne pričakuje.

“Razmerje cen med proizvodi bo ‘optimiziralo’ tudi potrošnjo. Zagotovo bo povpraševanje po nekaterih upadlo, potrošnik bo iskal primerno alternativo. Poleg dviga cen se bo pokazal tudi učinek strukture pridelave. V evropskem merilu se prideluje veliko kultur za druge namene, predvsem za energijo, kjer pa bo interes po pridelavi zaradi večjega povpraševanja še večji,” pravi Moljk in spomni, kako so se pred leti dvigovale cene jedilnega olja, ker se je zanj poleg potrošnikov potegovala tudi energetika.

Opozori še na pogoste špekulacije, ko deležniki v ceno vkalkulirajo morebitne učinke, še preden se zgodijo, ali pa je cena višja od realnega povečanja stroškov.

Sogovornik dodaja, da bodo nekateri učinki vstopali v prehransko verigo v nadaljnjih fazah pridelave in predelave izdelkov. Na koncu tako pričakuje ponovni porast inflacije, torej indeksa cen življenjskih potrebščin, v katerem ima hrana veliko utež. Pri nas se je njen delež od leta 2021 do letos zvišal s 16,7 na 18,9 odstotka cen celotne košarice dobrin.