Cene govedine in teletine v nebo, a podražitvam še ni videti konca

Cene govejega in telečjega mesa vztrajno rastejo. Januarja so se v primerjavi z lanskim januarjem zvišale za četrtino, natančneje za 24,6 odstotka. Tako svinjsko meso kot perutnina sta se medtem podražila za 5,1 odstotka.

Cene pakirane govedine v trgovinah se v povprečju gibljejo okoli 12,5 evra na kilogram za mleto goveje meso, za kilogram govejih zrezkov boste odšteli okoli 18 evrov. Cene kosov bolj kakovostne govedine so še precej višje.

Rast cen govedine in teletine je v zadnjih dveh letih močno pospešila. Najbolj oktobra lani, ko je bila podražitev v medletni primerjavi kar 29,8-odstotna.

Podražitve govedine in teletine v Sloveniji presegajo tudi povprečje rasti cen v EU in evrskem območju. Decembra lani (zadnji mesec, za katerega so na voljo podrobnejši podatki) se je goveje in telečje meso v EU v primerjavi z decembrom 2024 podražilo za 16,2 odstotka, v evrskem območju pa za 13,9 odstotka. V Sloveniji se je medtem glede na harmonizirani indeks cen (HICP), ki omogoča evropsko primerjavo, podražilo za 25,9 odstotka. S tem smo imeli četrto največjo podražitev med državami članicami.

Govedina in teletina se dražita povsod po svetu. Po podatkih agencije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Organizaciji združenih narodov so cene govejega in telečjega mesa zgodovinski vrh dosegle novembra lani (indeks je dosegel 148,6 točke), od takrat pa so se le rahlo znižale.

Krčenje proizvodnje

Pregled svetovnega trga mesa, ki ga je FAO objavil novembra lani, ugotavlja, da so cene govejega in telečjega mesa do rekordov pognali zmanjšanje čred v največjih proizvodnih državah, zlasti v Braziliji in ZDA. To je bilo posledica visokih stopenj zakola v zadnjih letih, da bi zadovoljili močnemu svetovnemu povpraševanju, pa tudi vremenskih vplivov in bolezni živine, ki so omejevali proizvodnjo.

S temi težavami se soočamo tudi v EU. V evropskem združenju kmetov in kmetijskih zadrug Copa-Cogeca so za Forbes Slovenija pojasnili, da so podražitve govedine posledica nenehnega strukturnega zmanjševanja čred v mnogih državah članicah EU in hkrati močnega povpraševanja. To je privedlo do zmanjšanja ponudbe. V nekaterih regijah so ponudbo dodatno zmanjšale tudi težave z zdravjem živali, kot sta bolezen modrikastega jezika in bolezen krvgave kože, ki so vplivale na plodnost krav in premike goveda.

Višje cene tako v glavnem odražajo zmanjšano proizvodno zmogljivost, medtem ko povpraševanje ostaja veliko. “Sektor se ne širi, v mnogih regijah se strukturno še naprej krči. Čeprav je trgovinska bilanca ostala pozitivna, to postavlja proizvodnjo govejega mesa v EU v težak položaj na mednarodnem trgu: povečan uvoz zapolnjuje povpraševanje, izvoz pa upada zaradi manjše konkurenčnosti,” so navedli v združenju Copa-Cogeca.

Da proizvodnja govedine v zadnjih letih upada, potrjujejo tudi podatki Evropske komisije. Lani je bilo v EU skupno proizvedenih 6,1 milijona ton govedine, kar je medletno 7,1 odstotka manj in najmanj po letu 2009. S tem je padla na četrto mesto največjih proizvajalk govejega mesa na svetu, lani jo je prehitela Kitajska. Največja proizvajalka ostajajo ZDA, ki prispevajo petino govedine, tesno ji sledi Brazilija.

Zahtevno leto tudi za slovenske rejce

Proizvodnja govedine se prav tako krči v Sloveniji. Kot navajajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), smo leta 2024 proizvedli okoli 43.000 ton govejega mesa, kar je približno tri odstotke manj kot leto prej. Slovenska govedoreja se namreč sooča s trendom padanja števila goveda, kar je posledica zmanjševanja števila rejcev, pravijo.

“Zaradi ekstremnih dogodkov v preteklih letih, suše in katastrofalne poplave ter pritiska na govedorejce se je v letih 2022 do 2024 zelo zmanjšalo število rej z govedom,” so povedali v zbornici. Lansko leto je bilo v govedoreji zahtevno tudi zaradi bolezni, navajajo. “V letu 2025 so se začeli kazati znaki pomanjkanja govejega mesa in tudi mleka, posledično so se dvignile cene,” pojasnjujejo.

Govedine trenutno povsod primanjkuje, tudi v Sloveniji, pravijo v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije Slovenije. Deloma tudi zato, ker slovenski rejci večji del vzrejenega goveda prodajo v tujino.

Visoki proizvodni stroški, ki dražijo odkup živali

Poročilo FAO med razlogi za podražitve govejega in telečjega mesa izpostavlja tudi drago proizvodnjo, omenja razmeroma visoke stroške krme, pa tudi ostalih stroškov, kot so delovna sila, energija in prevoz.

Temu pritrjujejo v Mesarstvu Oblak, kjer pravijo, da so se cene mesa v zadnjem letu pri nas tako zvišale predvsem zaradi kombinacije strukturnih in stroškovnih dejavnikov v celotni verigi preskrbe. Med ključnimi razlogi za povišanje cen izpostavljajo višje odkupne cene živali, ki jih poganjajo višji stroški vzreje, predvsem krme, energije, goriv in dela. Cene prav tako podpihujejo višji stroški predelave in distribucije, vključno z energenti, embalažo in logistiko. “Gre za kumulativen učinek višjih vhodnih stroškov in omejene ponudbe surovine, kar se posledično odraža v višjih cenah mesa na trgu,” poudarjajo.

Ob tem pojasnjujejo, da prodajne cene praviloma sledijo gibanju cen vhodnih surovin. “V praksi to pomeni, da do prilagoditev prihaja z določenim časovnim zamikom, ki je odvisen od pogodbenih dogovorov s kupci. Ob tem je treba poudariti, da del bremena povišanih nabavnih cen nosimo proizvajalci,” pravijo.

Podatki Evropske komisije kažejo, da so se odkupne cene živih živali v zadnjem letu še veliko bolj podražile kot goveje in telečje meso za končnega potrošnika. V EU se je povprečna cena telet za vzrejo (cena na glavo) sredi februarja medletno povečala za 38,5 odstotka. V zadnjih dveh letih se je njihova cena skoraj podvojila.

Komisija teh podatkov za Slovenijo ne zbira, so nam pa iz KGZS posredovali podatek, da so se cene goveda za zakol pri nas v letu 2024 medletno povečale za več kot četrtino, in sicer za 27,4 odstotka.

Rast cen surovine tudi v GIZ Mesne industrije Slovenije vidijo kot osnovni razlog za rast cen govedine in teletine pri nas, saj so proizvajalci mesnih izdelkov in trgovci del tega bremena prisiljeni prenesti na končne kupce.

Zakaj podražitve govedine tako izstopajo

Eden glavnih razlogov, zakaj podražitve govedine in teletine tako odstopajo od podražitev drugih vrst mesa, je ta, da se govedoreja ne more tako hitro prilagoditi, saj so cikli vzreje daljši, razlagajo v združenju Copa-Cogeca. Za primerjavo, krava je breja približno devet mesecev in običajno naenkrat skoti le eno tele, medtem ko je svinja breja slabe štiri mesece in naenkrat skoti tudi več kot deset mladičev.

“Govedoreja deluje v dolgih ciklih. Če se število čred zmanjša, je za njihovo obnovo potrebnih več let. Zaradi tega je sektor bolj občutljiv na pomanjkanje ponudbe,” pojasnjujejo v Copa-Cogeca. Ob tem je pomembno še, da rejci v tem procesu pogosto zadržijo telice za razplod namesto za zakol, kar zmanjša kratkoročno ponudbo mesa in ohranja cene visoke.

Se bodo cene še zviševale?

Če se bo število goveda še naprej zmanjševalo, bodo cene govejega mesa verjetno ostale nespremenjene ali pa se bodo še celo zviševale, še ocenjujejo v evropskem združenju. “Znatno znižanje cen v kratkem roku se zdi malo verjetno, razen če se povpraševanje precej zmanjša, kar se sicer lahko zgodi, če ponudba ostane omejena,” pravijo.

Tudi v GIZ Mesne industrije menijo, da to niso zadnje podražitve, še zlasti po nedavni uvedbi obvezne božičnice, močnem povišanju minimalne plače ter naraščajočih davkih in prispevkih, ki bremenijo gospodarstvo.

Tudi v Mesarstvu Oblak poudarjajo, da se stroški dela in storitev vztrajno povečujejo, vse več je tudi zakonodajnih zahtev in administrativnih obremenitev. “Ti dejavniki pomembno vplivajo na poslovanje celotne panoge in ustvarjajo dodatno negotovost glede prihodnjega oblikovanja cen ter stabilnosti preskrbne verige. V takšnih okoliščinah je dolgoročno načrtovanje poslovanja izjemno zahtevno,” opozarjajo.

Temu se pridružujejo tudi v evropskem združenju Copa-Cogeca, kjer pravijo, da se regulativne obremenitve še naprej povečujejo, sektor živinoreje pa je vse bolj pod drobnogledom javnosti. “Ta kombinacija ustvarja negotovost ter vpliva na pripravljenost in zmožnost kmetov za naložbe,” so še navedli za Forbes Slovenija.