Cene v 2026: elektrika naj se ne bi dražila, omrežnina še neznanka

Energetiki so ob vstopu v zadnje četrtletje predstavili napoved gibanja cen za prihodnje leto.

“Ugotavljamo, da je cena električne energije v povprečju dokaj stabilna – kljub velikim nihanjem med najmanjšo in največjo vrednostjo,” je na novinarski konferenci Energetske zbornice Slovenije (EZS) dejal predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri zbornici Sebastijan Roudi.

Kot je znano, trgovci nakupe električne energije za gospodinjske in male poslovne kupce izvajajo v postopnih nakupih, ki se praviloma začnejo že tri leta vnaprej. Tako so elektriko za 2026 kupovali že v letu 2023.

“Povprečna cena pasovne energije je v obdobju januar 2023 – september 2025 za leto 2026 v Sloveniji znašala 104,5 evra na megavatno uro (MWh). Ko prištejemo še stroške izravnave po urah, ki jih ocenjujemo v višini do 10 evrov na MWh, bi lahko vrednost ocenili na cca 115 evrov na MWh. Vse cene so brez davkov,” je pojasnil Roudi in dodal, da lahko dobavitelji z ustreznim upravljanjem portfelja zagotovijo tudi cene, nižje od povprečja.

Trenutno so cene za končne odjemalce sicer pri posameznih dobaviteljih različne, a se po navedbah Roudija gibljejo okoli 110 evrov na MWh. To pomeni, da z novim letom ne bi smelo priti do večjih sprememb pri postavki električne energije na položnici.

“Za leti 2026 in 2027 kot sekcija dobaviteljev ne pričakujemo dviga cene električne energije – torej energenta – za končne odjemalce,” je zagotovil tudi Roudi, sicer direktor trgovske družbe ECE v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).

Za leti 2026 in 2027 kot sekcija dobaviteljev ne pričakujemo dviga cene električne energije – torej energenta – za končne odjemalce.

Sebastijan Roudi, predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri EZS

Mervar o treh tveganjih za dvig omrežnine

A električna energija je le ena postavka na položnici, druga pomembna je omrežnina, dajatev, ki je eden od virov financiranja za elektrodistributerje. Ti skrbijo za samo omrežje.

Višina omrežnine za leto 2026 še ni znana. Tarife s sklepom določi agencija za energijo, lani je ta sklep objavila 19. novembra.

A po lanskem kaosu s prenovo omrežninskega sistema še vedno ni jasno tudi, ali se bo sistem omrežnin s prihodnjim letom spreminjal. Agencija za energijo je junija pripravila predlog sprememb omrežninske metodologije. Glavne spremembe se nanašajo na določitve časovnih blokov, postopno uvedbo tarifne postavke za moč za najdražji časovni blok 1, določitev dogovorjene moči, sezonski odjem ter obračun za baterijske hranilnike in črpalne hidroelektrarne, je poročala STA.

Javna obravnava predloga se je iztekla s koncem avgusta. Agencija je prejela pripombe približno 20 deležnikov – med drugim Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Elesa, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, skupine HSE, družb Gen-I in Talum ter Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), izhaja iz objave na spletni strani agencije. Predlog noveliranega akta bo predvidoma proti koncu septembra potrjeval svet agencije.

Tako še ni jasno, kakšen bo sistem, koliko bodo plačevali odjemalci. Mervar je po poročanju STA dejal, da bo rast omrežnine ob prehodu v zimsko sezono zaradi nižjega in postopnega dviga tarifne postavke za prvi časovni blok nižja od prvotnih predvidevanj.

Račun za povprečnega gospodinjskega uporabnika za letošnji december naj bi tako po ocenah dosegel 76,60 evra, medtem ko je bil decembra lani (takrat je še veljala regulacija cen) pri 69,20 evra, je po poročanju STA povedal Roudi.

Eles: Dolgoročno nevzdržno

Vlada je sicer leta 2022 z zakonom omejila prihodke iz omrežnine za distribucijski sistem, ki naj tudi letos ne bi presegla 277 milijonov evrov. Manko pokriva Eles, ki ustvarja dodatne prihodke s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi.

Je pa predsednik EZS Aleksander Mervar danes (znova) opozoril, da so tarifne postavke, kot jih imajo podjetja in gospodinjstva v Sloveniji zdaj, dolgoročno nevzdržne.

Zakaj?

1. Zmanjševanje odjema

Kot je navedel, je poraba električne energije v Sloveniji v obdobju od januarja do avgusta letos v primerjavi z istim osemmesečnim obdobjem v letih 2019 do 2024 manjša. “Letos je tako glede na leto 2019 nižja za 17 odstotkov; če bi upoštevali še rabo elektrike pri lastnikih sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu neto meritev, ki jo ocenjujemo na 4 do 6 odstotkov, bi bila skupna raba v Sloveniji glede na predkoronsko leto 2019 nižja za 11 odstotkov,” navedel Mervar.

Kot je dejal Mervar, bo Eles kot operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja v letošnjem letu realiziral za skoraj 60 milijonov evrov nominalno nižje omrežninske prihodke kot leta 2016. “To je za 16 odstotkov manj omrežnin. Če letne prihodke deflacioniramo, bomo leta 2025 realizirali za skoraj 138 milijonov evrov nominalno nižje omrežninske prihodke kot leta 2016 oziroma za 36 odstotkov manj.”

A kaj ima to z omrežnino? “Manjša raba pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine,” je pojasnil Mervar.

2. Usihanje Elesove ‘rezerve’

Ključno tveganje v letu 2026 so lahko po besedah Mervarja bistveno nižji prihodki od čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Eles jih v tem trenutku ocenjuje na 165 milijonov evrov. Prihodki so vzdržni, dokler so nad sto milijonov evrov. “Drastično znižanje letnih prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne kapacitete bi pomenilo 20- do 50-odstotni dvig tarif za uporabo distribucijskega omrežja, saj bi bil sicer operater nezmožen pokrivati manko omrežninskih prihodkov za elektrodistribucijska podjetja,” opozarja šef Elesa.

3. Prekinitev sporazuma s tujima operaterjema

Drugo veliko tveganje je po besedah Mervarja morebitno prenehanje veljavnosti tristranskega sporazuma Elesa s hrvaškim in bosanskim operaterjem o skupni delitvi moči zakupa pozitivne in negativne terciarne rezerve. To bi pomenilo dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja za približno 18 odstotkov, Eles bi lahko imel na letni ravni dodatnih 20 milijonov evrov stroškov nakupa kapacitet za sistemske storitve.

4. Nemčija in ‘socializacija’ stroškov z omrežjem

Tretje največje tveganje lahko predstavljajo ekstremno povečani stroški redispečiranja, kar pa pokriva Eles. “Predvsem Nemčija si že vrsto let prizadeva, da se socializira tako imenovano redispečiranje. Za Eles bi to pomenilo do 58-odstotni dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja, bi se letni stroški dvignili z okoli dveh na do 50 milijonov evrov,” je dejal.