Na muhi Bruslja tudi tehnološki velikani, a tveganj in pomislekov ni malo

Evropski uradniki in zakonodajalci, ki iščejo protiukrepe pravkar uvedenim ameriškim carinam, menijo, da bi lahko bila velika tehnološka podjetja (tako imenovani Big Tech, angl.) in digitalne storitve Ahilova peta Washingtona, poroča Politico.

Evropska unija ima 157 milijard evrov presežka v blagovni menjavi z ZDA, kar pomeni, da izvozi več kot uvozi. Vendar ima po drugi strani primanjkljaj v storitvah v višini 109 milijard evrov, vključno z digitalnimi storitvami. Ameriški tehnološki velikani, kot so Apple, Microsoft, Amazon, Google in Meta, obvladujejo več vrst trgov v Evropi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je omenila tehnologijo kot eno od “kart”, na katere lahko EU igra, ko je v torek na zasedanju Evropskega parlamenta govorila o grožnji carin.

Tvegani fokus na tehnologijo

Toda EU ni enotna, kaj storiti glede te karte. Njena tehnološka zakonodaja, zlasti osrednja zakona o digitalnih trgih in digitalnih storitvah (DMA in DSA), ni zasnovana tako, da bi služila kot orodje za povračilne ukrepe. Poskusi, da bi tehnološkim velikanom naložili višje davke, so bili v preteklosti neuspešni.

Vlade bi lahko sicer zmanjšale svojo porabo za velika tehnološka podjetja z revizijo politik javnega naročanja, vendar v mnogih primerih Evropa nima lastnih alternativ. Nekatere prestolnice, kot je Dublin, medtem že opozarjajo, da bi napad na ameriško tehnologijo močno škodoval gospodarstvu EU.

Neposredno ciljanje na Big Tech bi po pisanju Politica sprožilo tudi jezo vodilnih direktorjev tehnoloških podjetij, kot so Elon Musk, Jeff Bezos in Mark Zuckerberg, ki so gojili tesne vezi s Trumpom.

Močno orožje

Evropa bi lahko uporabila tudi svoje najmočnejše trgovinsko orožje, instrument proti prisili (anti-coercion instrument – ACI), s katerim bi lahko ciljala na tehnološka podjetja v ZDA. Toda kot orodje ACI ni preizkušen. Zasnovan je bil kot “trgovinska bazuka” v času Trumpovega prvega mandata od leta 2017 do 2021 in ni bil nikoli uporabljen.

“Pri storitvah ima EU na voljo kar močno orožje, to je instrument zaščite proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države. Instrument je EU sprejela leta 2023 bolj kot odziv na kitajske prakse, ampak bi ga lahko uporabila tudi, če Trump uvede recipročne carine. Gre za ukrepanje, ko tuja država izvaja ekonomsko prisilo v smislu, da izvaja pritisk na spremembo notranje regulative. To pa pomeni direktni pritisk na notranjo ureditev EU,” je za Forbes Slovenija pojasnila ekonomistka in profesorica na ljubljanski Ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar.

“S tem instrumentom je mogoče vplivati na trgovino s storitvami, intelektualno lastnino, dostopnost do javnih naročil. Lahko je uperjen proti ZDA, lahko pa celo proti posameznikom ali podjetjem, ki so v tesnih stikih z ameriško administracijo. Torej so lahko zelo ciljani ukrepi, denimo proti Tesli. To je kar močno orožje, mora pa EU računati, da bi to najbrž zaostrilo carinsko vojno, saj bi carine na uvoz telekomunikacijskih, finančnih, zavarovalniških storitev ali zabavne industrije ZDA bolj prizadele kot drugi ukrepi.”

Zakoni proti trgovinskim vojnam

EU še ni izvedla nekaterih pomembnih preiskav, ki jih izvaja v okviru zakona DMA (o digitalni konkurenci), in zakona DSA (o moderiranju vsebin). Komisija bo konec tega ali v začetku naslednjega tedna kaznovala Apple in Meto zaradi kršitve pravil digitalne konkurence, kar bo prva takšna globa, ki bo izdana v skladu z zakonom DMA.

Bruselj je podal tudi začasno ugotovitev, da družbeno omrežje X, ki je v lasti Muska, krši pravila EU o moderiranju vsebin, kar bi lahko povzročilo globe v višini šest odstotkov letnega svetovnega prometa podjetja. Po istem pravilniku je v preiskavi tudi Meta.

Uradniki EU sicer poudarjajo, da izvajanje teh zakonov ne bi smelo veljati za del trgovinske vojne. “DMA ni pogajalski adut,” je dejala francoska evropska poslanka iz stranke Renew Stéphanie Yon-Courtin. “Ta uredba je zasnovana za vzpostavitev pravičnih pravil igre v Evropi, ne pa za uporabo v trgovinskem sporazumu z Združenimi državami.”

Vodilni poslanec pri zakonu DMA, Andreas Schwab iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), je dejal, da bi morala Komisija hitreje izdati svoje odločitve o Applu in Meti, prav zato, da bi pokazala, da “v njih ni nič političnega.”

Digitalne storitve kot pogajalsko orodje

Osrednji argument je, da tehnološka zakonodaja EU obstaja zato, da podpira evropske vrednote, ne pa da diskriminira ali cilja na določeno državo. Kakršenkoli dokaz o nasprotnem bi lahko škodoval Komisiji, ko bodo velika tehnološka podjetja neizogibno sprožila tožbe glede prvih glob in kazni v skladu z zakoni.

Washington pa trdi nasprotno. Trumpova administracija je februarja zagrozila s povračilnimi carinami proti tehnološkemu pravnemu režimu EU specifično, pri čemer je navedla zaznana tveganja za ameriška podjetja in svobodo izražanja. Sredine napovedi carin iz Bele hiše so ponovno okrepile pozive Bruslju, naj sproži preiskave v skladu z zakonoma.

Ker je Trump “odprt za pogajanja, se bojim, da bo poskušal digitalne storitve uporabiti kot pogajalsko orodje. Upam pa, da bo Evropska komisija trdna,” je dejala danska socialistična poslanka Christel Schaldemose. Zakonodajalka iz vrst Zelenih Alexandra Geese se je strinjala: “Odločno uveljavljajmo DSA in DMA.”

Zadeti tja, “kjer res boli”

Zagovorniki bikovskega odziva na Trumpove carine vidijo več drugih oblik povračilnih ukrepov: uvedbo višjih davkov na digitalne storitve in izključitev ameriških tehnoloških podjetij iz ponudb za javna naročila.

Socialdemokratski poslanec Brando Benifei, ki vodi parlamentarno delegacijo v ZDA, je opozoril na potrebo po “obsežnih protiukrepih, ki zadenejo tam, kjer res boli”, z “usmerjanjem na storitve, kot so velika tehnološka podjetja”, kot eno od možnosti. V pisnem komentarju je predlagal povračilne ukrepe proti pravicam intelektualne lastnine ali izključitev ameriških podjetij iz javnih naročil.

Digitalne storitve bodo “neizogibno prišle v središče pozornosti,” je dejala finska poslanka EPP Aura Salla, ki je tudi nekdanja glavna lobistka za družbo Meta v Bruslju. Predsednik EPP Manfred Weber pa je v torek dejal, da “digitalni velikani le malo plačajo naši digitalni infrastrukturi, od katere imajo toliko koristi”.

Zboru se pridružujejo tudi nekatere države EU. Tiskovna predstavnica francoske vlade Sophie Primas je v četrtek dejala, da bo naslednji val povračilnih ukrepov EU lahko usmerjen na “digitalne storitve, ki trenutno niso obdavčene”. Francoski liberalni evropski poslanec Sandro Gozi je medtem med možnostmi omenil “obdavčitev ameriških digitalnih velikanov”.

Davek na digitalne storitve

Vprašanje davka na digitalne storitve v EU tli že nekaj časa, vendar 27 držav članic bloka o tem vprašanju ni enotnega mnenja, davčna politika pa zahteva, da se vse države EU dogovorijo o skupni politiki.

Nekatere države članice so tako šle svojo pot. Pred kratkim je sporazum belgijske vladajoče koalicije vseboval dogovor o uvedbi digitalnega davka do leta 2027, če ne bo dogovora na mednarodni ravni ali ravni EU.

Irska, kjer ima regionalne sedeže več ameriških tehnoloških velikanov, je v torek takoj udarila nazaj. Ciljanje na digitalne storitve ZDA ni stališče EU, je dejal irski minister za trgovino Simon Harris in dodal, da bi lahko bilo to zelo škodljivo za Irsko, še piše Politico.