Briški vinar: sektor drvi v velike težave, ameriške carine so še ena med njimi

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s 1. avgustom uvedla splošne 15-odstotne carine na uvoz iz EU. Dogovor med EU in ZDA je sledil večmesečnim pogajanjem med velesilama, potem ko je Trump v začetku aprila uvedel recipročne 10-odstotne carine za večino držav.

V pogajanjih EU (še) ni uspelo doseči nižjih carin za nekatere izdelke, med njimi vino in žgane pijače, čeprav je to na mizi, saj se za nižje carinske dajatve močno zavzemajo velike proizvajalke vina, kot sta Francija in Italija.

Vrata za pogajanja še odprta

Nadaljnja pogajanja so predvidena za jesen: “Ta vrata niso zaprta za vedno. Bili smo zelo jasni, da je to za nas zelo pomembno,” je nedavno dejal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič.

Carine so precejšen udarec za evropske proizvajalce vina, saj je ameriški trg zanje največji, saj na njem ustvarijo 27 odstotkov prihodkov. Prav tako je udarec za slovenske vinarje, ki tudi največ izvozijo v ZDA. Po podatkih Združenja slovenskih vinarjev pri GZS so lani tja prodali za več kot 3,5 milijona evrov vin.

Kot pojasnjujejo v Združenju, so ZDA za vina iz EU do letošnjega aprila imele ničelno stopnjo carin. Aprila se je ta dvignila na omenjenih deset odstotkov, “vendar je to bilo odvisno od vrste in kategorije vin”. Zdaj pa 15-odstotne carine veljajo za vsa vina, “čeprav na ravni EU še potekajo dogovori z ZDA glede izključitve vina iz splošne obdavčitve,” dodajajo v Združenju.

Kako se z višjimi stroški zaradi carin spopadajo slovenski vinarji?

Slovenija je lani v ZDA izvozila za 3,5 milijona evrov vin.

Klet Brda: do konca leta cen ne bomo višali

V Kleti Brda, ki jo vodi Silvan Peršolja, pravijo, da ZDA pomenijo polovico njihovega izvoza. “Dokler je bila stopnja carin 10-odstotna, smo se dogovorili z distributerji, da izdelkov ne dražimo. Čeprav je nova 15-odstotna carinska stopnja že stopila v veljavo, bo vpliv na naše izdelke na ameriškem trgu zaznati šele oktobra, saj se za že dobavljeno blago stopnja ne zvišuje. V načrtu imamo, da do novega leta cen ne bomo zvišali,” pravijo v Kleti Brda, kjer na leto ustvarijo okoli deset milijonov evrov prihodkov.

Za blažitev posledic carin so že lani k distribucij vin iz srednjega cenovnega razreda dodali še vina iz linije de Baguer, kjer cena ni ovira za končnega potrošnika.

Vipavska klet si stroške deli z uvoznikom

Za klet Vipava 1894 je glavni trg Slovenija, pri izvozu pa se osredotoča na razvoj več trgov, med njimi so tudi ZDA. “Ameriko imamo opredeljeno kot izvozni trg s potencialom, v katerega zadnjih nekaj let aktivno vlagamo,” pravijo direktorica Tanja Vidmar Šinigoj. Trenutno v ZDA ustvarijo okoli dva odstotka vseh prihodkov. Lani so jih imeli za okoli 2,5 milijona evrov.

“Glede cen izdelkov smo še v pogovorih z uvoznikom. Načrt je, da cen do potrošnika ne dvigamo, ampak da del bremena carin v prvi fazi nosimo mi, del pa uvoznik,” pojasnjujejo v kleti Vipava 1894.

Ameriški trg načrtujejo še naprej razvijati, če pa bi carine dodatno narasle, se bodo skupaj z uvoznikom odločili, kako naprej.

Simčič: naročila se upočasnjujejo

Pri briškem vinarju Marjanu Simčiču posledice carin že čutijo, predvsem v upočasnitvi naročil in večji previdnosti ameriških distributerjev pri sestavljanju portfeljev evropskih vin. “Z vinskih kart se bodo postopoma začele umikati vinske hiše, ki še nimajo uveljavljenega imena, saj nihče ne bo prevzemal dodatnega tveganja,” pravijo.

“Že zdaj se pozna počasno dvigovanje cen za končnega potrošnika, tudi pri vinih, ki so bila v ZDA pripeljana še pred uvedbo carin, saj se vsi želijo čim prej prilagoditi novim razmeram,” odgovarjajo.

Po njihovo bo največ uvoznikov in distributerjev stroške 15-odstotnih carin preneslo v razmerju pet odstotkov na proizvajalca, pet odstotkov nase in pet odstotkov na končnega potrošnika, če bodo pripravljeni zmanjšati svojo maržo. “V nasprotnem primeru bo šlo kar 10 odstotkov na račun končnega potrošnika, kar pri vinih srednjega in višjega cenovnega razreda ni zanemarljivo,” pravi Simčič.

Če proizvajalec cen ne bo mogel spustiti, kar je pogosto pri manjših in srednje velikih vinarstvih, kjer je delež ročnega dela velik in vedno dražji, se lahko cena za končnega potrošnika dvigne tudi za celih 15 odstotkov, dodaja vinar. “To pomeni, da konkurenčnost evropskih, s tem pa tudi slovenskih vin v primerjavi z ameriškimi ne bo več uravnotežena. Na ta način se je v ZDA dejansko zaščitil domači trg,” še pove.

Pri Marjanu Simčiču, ki v ZDA ustvari 22 odstotkov prihodkov od prodaje, so imeli srečo, da je bila celotnakoličina vina, načetovana za letos, prepeljana v ZDA še pred uvedbo carin. Kaj bo v prihodnje, pa je težko predvideti, pravi Simčič.

“Iz pogovorov z našimi poslovnimi partnerji je zaznati, da se že pozna umirjeno naročanje in predvsem močno drobljenje naročil evropskih vin. Povpraševanje se sicer ni povsem ustavilo, a opažamo zmanjšanje predvsem pri manjših distributerjih in restavracijah, kjer so na razlike v ceni bolj občutljivi. Pri prestižnih vinih je vpliv manjši, saj gre za specifično ciljno skupino kupcev.”

Pritisk znotraj Evrope

Cen ne v Sloveniji ne v tujini letos niso zviševali. Del stroškov so prevzeli nase, “da ohranimo prisotnost, a to trenutno pomeni precej večji pritisk na naše poslovanje. Seveda pa so se na ameriškem trgu pri nekaterih naših distributerjih končne cene zaradi povišanja carin že zvišale.”

Kot dodaja Simčič, trenutne razmere v panogi ne omogočajo višanje cen. “Celotni vinski sektor – z redkimi francoskimi izjemami – drvi v velike težave. Uvedba dodatnih carin na ameriškem trgu bo za določene regije, kot so Piemont, Toskana, Bordeaux in druge, kjer se proizvajajo rdeča strukturna vina, pomenila, da bodo vina ostala v Evropi, kar bo povzročilo velik pritisk na prodajo znotraj Evrope.”

Težave, ki tarejo vinarje

Simčič navaja več dejavnikov, ki spreminjajo panogo, posledice pa bodo postajale očitnejše v prihodnjih letih, pravi, kar je za vinogradniško-vinarski sektor lahko zelo zaskrbljujoče. Najpomembnejši so:

• Klimatske spremembe, ki močno vplivajo na pridelavo grozdja in zvišujejo stroške. Višje temperature spreminjajo prehranske navade in posledično izbiro vin. Rdeča vina, ki so še nedavno veljala za klasiko, so postala manj zanimiva. Vinogradov pa se ne da preusmeriti čez noč,
• Generacijske spremembe – opazno se zmanjšuje zavedanje o kulturni dediščini vina in znanje o njem,
• Rast stroškov: materiali, energija, goriva, transport in ročna delovna sila so se močno podražili, kar dviguje osnovne cene vin,
• Visoke maloprodajne cene: restavracije in trgovine zaradi lastnih višjih stroškov dvigujejo marže, kar zmanjšuje dostopnost vina končnim kupcem in s tem raste povpraševanje po cenejših vinih.
• Digitalizacija velikih vinorodnih regij: industrijsko optimizirani procesi v nižinskih vinorodnih območjih omogočajo vse cenejšo proizvodnjo. To zmanjšuje konkurenčnost tradicionalnih regij, kjer zaradi geografskih pogojev takšna optimizacija ni možna.

Konkretne ukrepe za blažitev posledic ameriških carin bodo pri Simčiču sprejeli proti koncu leta, ko se bo bolje pokazalo, kako se odziva ameriški trg, in kakšni bodo dogovori za količine v letu 2026.
Že zdaj pa pripravljajo ukrepe za krepitev prodaje na trgih, kjer carin ni. S partnerji v ZDA pa iščejo nove načine sodelovanja za ublažitev vpliva – od optimizacije logistike do prilagoditve strukture naročil, še pravijo pri vinarju, kjer ameriški trg razvijajo že od leta 1992, a se krepijo tudi na drugih trgih.