Boštjančič: Kljub božičnici lani v proračunu nižji primanjkljaj od načrtovanega

Slovenija je leto 2025 po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega, poroča STA. Znašal je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovan je bil pri 2,6 odstotka BDP, je v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija povedal Boštjančič.

“Primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, načrtovan je bil 1,86 milijarde evrov,” je dejal Boštjančič. Kot je dodal, je bil primanjkljaj v primerjavi z enim letom prej, ko smo imeli enega najnižjih v Evropi, višji. Znašal je 1,2 odstotka BDP oziroma 796 milijonov evrov.

“Je pa v primerjavi z državami EU še vedno na spodnji strani in še vedno zelo daleč od nekaterih drugih držav, tudi nam bližnjih, kot je na primer Avstrija,” je dejal.

Ključni razlogi za nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi, ki se bo po napovedih nekaterih glavnih institucij lani gibala okoli enega odstotka, so po mnenju ministra velike spremembe v globalni politiki, predvsem ameriški politiki, pa tudi posledice kriz iz preteklih let. “Slovenija ni bila nobena izjema, a taiste institucije napovedujejo gospodarsko rast za letos in prihodnje leto spet okoli dveh odstotkov,” je dejal.

Opozorila zaradi povišane porabe

Čeprav manjši od načrtovanega, je bil lani primanjkljaj z 1,7 milijarde evrov enkrat višji od tistega v letu 2024 (okoli 800 milijonov evrov).

Prihodnje leto naj bi se primanjkljaj po napovedi v proračunskih dokumentih dodatno okrepil na 2,1 milijarde evrov. Kot smo pisali, Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja na povečanje tekoče porabe. Po mnenju sklada je srednjeročno nujna fiskalna konsolidacija z namenom znižanja javnega dolga, ohranitve sposobnosti Slovenije za odzivanje na pretrese in obvladovanja pritiskov na izdatke, vključno s tistimi, ki so povezani s staranjem prebivalstva.

Tudi Banka Slovenije opozarja, da se zaradi naraščanja primanjkljaja proti trem odstotkom BDP, ki je med drugim posledica povečanja tekoče porabe, povezane zlasti s sredstvi za zaposlene, “ob sicer nizki brezposelnosti in visoki rasti plač, krči prostor za proticiklično delovanje fiskalne politike v primeru morebitnih večjih šokov”. Dodajajo, da ima sicer država denarno rezervo, s katero bi lahko v naslednjih letih znižala predvideni dolg.

Vzdržnost javnih financ

Razlika med načrtovanim in dejanskim proračunom je v zadnjih letih praksa, zaradi česar fiskalni svet ponavlja opozorila glede neracionalnega načrtovanja proračunske porabe. To po njegovih navedbah lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ. Proračunska poraba se sicer v zadnjih letih ves čas veča in dosega rekordne ravni. V rekordnem obsegu je načrtovana tudi za letos in prihodnje leto.

Do razlik ob koncu leta prihaja predvsem pri odhodkih za investicije. Tudi lani je bila tako dejanska investicijska poraba po podatkih s podstrani ministrstva z vizualizacijo tekočih proračunskih gibanj precej nižja od načrtovane, medtem ko je npr. poraba za plače načrte celo nekoliko presegla.

Na ministrstvu so v zadnjih letih na kritike fiskalnega sveta odgovarjali med drugim z argumentom, da je zaradi okrepljene negotovosti in nizajočih se kriz oz. drugih izrednih dogodkov ter s tem povezanih izdatkov proračunsko načrtovanje oteženo, še piše STA.