Bojijo se, da se jim bo opuščanje premoga poznalo na položnicah

“Zame pravični prehod pomeni, da lokalni prebivalci ne bi nosili bremena prestrukturiranja regije. Trenutno pa se dogaja nasprotno,” je na izredni seji občinskih svetov občin Velenje in Šoštanj prejšnji teden dejal velenjski župan Peter Dermol. Podobno je povedal tudi na ponedeljkovi seji odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo.

Kot je pojasnil, se je premog, iz katerega Termoelektrarna Šoštanj (Teš) poleg elektrike proizvaja tudi toploto za ogrevanje Šaleške doline, od leta 2021 podražil z 2,75 evra na šest evrov za gigadžul. Letni strošek premoga za proizvodnjo toplote se je tako od takrat zvišal z 2,1 na 4,5 milijona evrov, strošek emisijskih kuponov pa z 1,8 na več kot pet milijonov evrov letno, je navedel.

Posledično se dvigujejo tudi računi za ogrevanje. “Tisti, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje Šaleške doline, plačujemo višjo ceno, ker nekdo, ki želi do 2033 izstopiti iz premoga, zmanjšuje proizvodnjo ter s tem dviguje lastno ceno,” je prepričan Dermol.

Pri tem je treba poudariti, da je bil v analizi Agencije RS za energijo iz letošnjega marca velenjski sistem daljinske toplote še vedno cenejši kot drugi sistemi po slovenskih mestih. Dermol pa se kljub izjavam ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, da se cena ogrevanja ne sme dvigniti, boji, da se bo z napovedano izločitvijo termo divizije iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) cena premoga še zvišala, s tem pa tudi toplote.

Premog po navedbah vodstva Teša pomeni skoraj polovico (47 odstotkov) cene megavatne ure (MWh) toplote, še dobro tretjino (35 odstotkov) pa strošek emisijskih kuponov, ki naj bi se po projekcijah prav tako v prihodnjih letih zviševal.

Edini vir ogrevanja

Kumer je sicer v DZ ta teden dejal, da je bilo do zdaj premalo energije vložene v prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki oskrbuje 11 tisoč gospodinjstev oziroma 35 tisoč prebivalcev ter 700 podjetij.

Tudi šef Elesa Aleksander Mervar naj bi v preteklosti opozarjal, da je treba začeti iskati alternative. “Jaz sem bil nekajkrat povabljen v Velenje in sem jim že pred petimi leti rekel, da se igrajo in da naj ne računajo, da bodo lahko šli v nedogled na ta način,” je v DZ dejal Mervar.

A Teš je ostal edini vir ogrevanja, pogodbo s Komunalnim podjetjem Velenje (KPV) ima do 17. septembra 2031. Kot kaže, bosta Teš in Premogovnik Velenje vsaj do takrat ostala v pogonu, država pa bo za pokrivanje njunih izgub letno prispevala po okoli 150 do 200 milijonov evrov letno. Kakšen bo sistem subvencioniranja, bo jasno novembra, ko bo predvidoma spisan osnutek interventnega zakona.

Samo na plin ne gre

V preteklosti, tudi v času energetske krize, so v Tešu ob ustavitvi šestega bloka ogrevanje Šaleške doline zagotavljali s plinskima blokoma, ki delujeta v sklopu šoštanjske termoelektrarne. A kot pravijo v HSE, pozimi to ne zadostuje.

“V zimskih mesecih količina toplote, ki jo proizvajata obe plinski turbini, ne zadošča potrebam toplotnega odjema za ogrevanje Šaleške doline. Dodatno veliko tveganje pomeni nenaden izpad ene izmed plinskih turbin. Takrat namreč Teš ni več v stanju zagotavljati toploto za ogrevanje, saj toplotni sistem, ki ga upravlja KPV, ne omogoča akumulacije toplote za daljše časovno obdobje. Zato se v tem obdobju pojavi potreba po obratovanju premogovnega bloka,” so nam pojasnili.

Nejasno, kaj namesto premoga

Tak sistem bi lahko, kot smo pisali, ostal vse do leta 2033. V tem primeru bi lahko strošek za proračun narasel celo na dve milijardi evrov.

V Velenju namreč pravijo, da bo prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja predvidoma končano šele leta 2033. Kot so nam pojasnili v KPV, je trenutno v teku prva faza preobrazbe, za katero so prejeli 23 milijonov evrov iz evropskega sklada za pravični prehod. V tej fazi načrtujejo obnovo vse infrastrukture, vseh toplovodov in vročevodov ter toplotnih postaj na sistemu daljinskega ogrevanja.

“Začeli smo z obnovo kritičnega dela vročevodnega omrežja na lokaciji trgovskega centra Merkur. Gre za celovito obnovo magistralnega vročevoda, odseka v dolžini 250 metrov, ki poteka v smeri od Termoelektrarne Šoštanj do Centralne energetske postaje (PE Energetika),” so nam pojasnili na velenjski komunali, ki jo vodi Gašper Škarja.

Prenova vročevodov in toplotnih postaj bo končana v začetku leta 2028. V drugi fazi načrtujejo, da bi premog nadomestili z obnovljivimi viri energije. A odločitve o tem, kaj bo nadomestilo premog, do danes še niso sprejeli. “Intenzivni dogovori o umeščanju najboljše možne kombinacije obnovljivih virov energije, ki bodo v celoti nadomestili premog, še potekajo,” so nam pojasnili v KPV.

V HSE so nam kot možne nadomestne vire našteli kotel na biomaso, toplotno črpalko, a dodali, da so ti “v fazi načrtovanja, njihova izvedba pa lahko traja več let”.

Sočasno z drugo bo tekla še tretja faza, ki predvideva energetsko sanacijo vseh stavb v Velenju in Šoštanju. Analiza delovne skupine velenjske občine, pri kateri so sodelovali tudi zaposleni KPV, je namreč razkrila, da ima samo 10 objektov na območju Velenja (4 odstotki vseh) izvedeno celovito energetsko sanacijo.

Kot napisano, pa naj bi bilo vse končano leta 2033.