Boj za upravljanje ljubljanske avtobusne postaje: namesto zasebnika železnice?

Ljubljansko avtobusno postajo že desetletja upravlja zasebno podjetje AP Ljubljana, katerega direktor in 16-odstotni lastnik je Marjan Kotar. Podjetje je imelo lani 3,6 milijona evrov prihodkov od prodaje vozovnic na postaji s 33 peroni, pod črto jim je ostalo 720 tisoč evrov čistega dobička. Njihov glavni vir prihodka so pristojbine avtobusnih prevoznikov, služijo pa tudi s prodajo vozovnic.

A podjetju se s koncem tega leta izteka najemna pogodba za prostore postaje, ki so v lasti Slovenskih železnic, kar pod vprašaj postavlja nadaljevanje dejavnosti upravljanja avtobusne postaje. Še zlasti, ker se za to zanimajo tudi Slovenske železnice, ki so v preteklosti že poskušale prevzeti AP Ljubljana (več o tem v nadaljevanju).

Poleg tega je v okviru potniškega centra Ljubljana, ki se v bližini postaje gradi od začetka lanskega leta, predvidena tudi nova avtobusna postaja, za katero pa je že znano, da jo bo upravljal Nomago v lasti državnih železnic. A te postaje danes še ne gradijo, po okvirnih napovedih naj bi začela obratovati leta 2028.

“Do leta 2028 sta še dve leti, ko bo nekdo moral opravljati naše storitve, da ne pride do še večjega prometnega kolapsa,” nam je dejal direktor AP Ljubljana Marjan Kotar in dodal, da upa, da bodo to oni. Podjetje namreč drugih virov prihodkov nima.

Novi upravljavec?

Kdo bo torej novi upravljavec? Na Mestni občini Ljubljana (MOL), ki podeljuje pravico do upravljanja avtobusne postaje, so nam na vprašanje, kdo bo po novem letu upravljal avtobusno postajo, odgovorili le, da to še ni dorečeno. Dodali so, da podpirajo storitve trajnostne mobilnosti ter da si želijo kakovostnega izvajanja storitev za občane in obiskovalce Ljubljane.

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes pa je za Forbes Slovenija dejal, da se z MOL in tudi AP Ljubljana pogovarjajo, da bi konec leta oni prevzeli upravljanje avtobusne postaje in tudi 30 zaposlenih v AP Ljubljana. Vrednost posla naj bi bila okoli milijon evrov.

Tako bi po desetletjih zasebnega upravljanja ljubljanska avtobusna postaja prešla pod okrilje državnega podjetja, ki je v avtobusni posel vstopilo s prevzemom podjetja Nomago. Ali bi postajo do izgradnje nove upravljal Nomago ali same železnice, za zdaj ni jasno.

Dolgoletna tarča železnic

Slovenske železnice se že desetletje trudijo prevzeti dejavnost AP Ljubljana. Leta 2014 je sodišče po večletnem pravdanju odločilo, da so železnice lastnik zemljišča ob Masarykovi, na katerem stoji postaja in 33 peronov, tako da AP Ljubljana od takrat plačuje najemnino. Podjetji sta nato podpisali dogovor, da se bo AP Ljubljana z zemljišča izselila, ko bodo Slovenske železnice pridobile pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove avtobusne postaje.

Železnice so nato leta 2019 lastnikom AP Ljubljana podale prevzemno ponudbo. A do dogovora ni prišlo, zataknilo se je pri višini kupnine. Pogovori so se končali leta 2023.

Takoj po propadu pogovorov o prevzemu so železnice podjetju AP Ljubljana odpovedale najemno pogodbo in zahtevale izpraznitev prostorov. AP Ljubljana je odgovoril s tožbo, saj so mnenja, da železnice niso imele pravne podlage za to, ker še niso dobile gradbenega dovoljenja za novo postajo. Kot nam je povedal Kotar, zato tudi niso izpraznili prostorov. Spor glede najemne pogodbe za prostore na sodišču po navedbah AP Ljubljana še traja.

Konec tega leta pa se najemna pogodba izteče. Takrat bi torej upravljanje avtobusne postaje lahko prevzele železnice.

Do leta 2028 sta še dve leti, ko bo nekdo moral opravljati naše storitve, da ne pride do še večjega prometnega kolapsa.

Marjan Kotar, lastnik in direktor AP Ljubljana

Kaj bo z AP Ljubljana?

Medtem ko Mes pravi, da se z MOL in tudi AP Ljubljana pogovarjajo, da bi konec leta oni prevzeli upravljanje avtobusne postaje, pa nam v AP Ljubljana včeraj niso odgovorili na vprašanja glede pogovorov z železnicami. Prav tako niso pojasnili, kaj bo s podjetjem, če izgubi posel upravljanja postaje. Dnevnik je v preteklosti poročal, da bi v tem primeru sledila likvidacija.

Lastniki AP Ljubljana so sicer iz podjetja v zadnjih letih verjetno že dobili skoraj toliko denarja, kot bi ga, če bi pred dvema letoma prikimali prevzemu.

Neuradno naj bi jim železnice takrat ponujale okoli dva milijona evrov. Kot je poročal Dnevnik, je podjetje leta 2023 lastnikom izplačalo 690 tisoč evrov, predlani pa še 993 tisoč evrov dividend. Letos so bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 900 tisoč evrov pustili nerazporejen, izhaja iz objave na Ajpesu.

Kdaj na avtobus brez tiskanja vozovnice?

Avtobusna postaja že dolgo velja za eno črnih pik sicer cvetočega turizma v prestolnici, ki letos beleži 10-odstotno rast števila nočitev. Majhna stavba, v kateri je postaja, je dotrajana, na zunanjih površinah primanjkuje sedišč in tudi nadstreškov, ki bi nudili nekaj zatočišča za čakajoče v najbolj vročih ali deževnih dneh.

Pogosto je na tapeti tudi slaba uporabniška izkušnja avtobusnih potnikov. Na avtobusni postaji tako ni mogoče plačilo z bančno kartico, tisti, ki kupi avtobusno vozovnico prek spleta, pa jo mora pred vožnjo natisniti, je poročal N1.

V AP Ljubljana so do zdaj pojasnjevali, da so bančne provizije za kartična plačila previsoke glede na njihovo provizijo pri prodaji vozovnic, kar “otežuje upravičenost uvedbe kartičnega plačevanja”.

Potrebo po tiskanju pa so pripisovali nekompatibilnosti njihovega sistema s tehnologijo prevoznikov, ki imajo sistem in terminalsko opremo, ki jo določa koncesijska pogodba z državo. “Naše spletne vozovnice so opremljene s QR kodo, vendar oprema prevoznikov trenutno ne omogoča njihovega odčitavanja. Prevozniki sicer omogočajo nakup vozovnic na čip kartico, vendar večina enkratnih potnikov, predvsem pa tujcev, čip kartice nima, zato je spletni nakup prek Avtobusne postaje Ljubljana trenutno edina možnost, da se jim približamo,” pravijo v podjetju.

Kdaj bo drugače, pa je bolj kot od upravljavca postaje odvisno od državne Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki bdi nad koncesionarji v potniškem prometu. Na DUJPP pravijo, da delajo na tem, da bi poenotili tehnologijo. “Smo v fazi prenove in menjave opreme, ki že poteka, novi validatorji se že uporabljajo, niso pa še povsod uvedeni. Ko bo menjava izvedena v celoti pri vseh prevoznikih, bo nadgrajena tudi programska oprema, ki bo omogočala odčitavanje QR kod. Razvijamo tudi brezgotovinsko plačevanje,” pravijo.

DUJPP je sicer obljubljal tudi sistem za spletno prodajo vozovnic, ki bi zajemal vse ponudnike integriranega cestnega in železniškega prometa, a tega tri leta po ustanovitvi še ni.

Kot so nam pojasnili, podjetje “dela na razvoju lastne spletne prodaje, a je glede hitrosti omejeno z različnimi zakonskimi, pravnimi in tehničnimi podlagami”. Kot pravijo, se trenutno ukvarjajo z zbiranjem podatkov, saj ti “do zdaj niso bili poenoteni niti zbrani na enem mestu”. Katerih podatkov, niso pojasnili.

Mes: Še letos podpis pogodbe za novo postajo

Medtem napreduje projekt gradnje nove postaje. “Dobili smo odmero za komunalni prispevek, oktobra načrtujemo glavni razpis za izvajalca,” je za Forbes Slovenija povedal Mes. Na gradbeno dovoljenje, za katerega so zaprosili februarja lani, še čakajo.

Če ne bo zapletov – ti so sicer na tovrstnih razpisih pogosti –, Mes pričakuje, da bodo še letos podpisane pogodbe z izvajalci, gradnja pa bi se lahko začela v začetku prihodnjega leta.

Gradnja severnega dela postaje ob Vilharjevi cesti, kjer bo 30 peronov za medkrajevni promet, je okoli 60 milijonov evrov. V stavbi bo tudi nova upravna stavba železnic. Sledi še gradnja južnega dela, kjer bo postajališče za mednarodne linije in nadomestne avtobuse za železniški promet.

Tu povejmo še, da so zemljišče, kjer stoji današnja avtobusna postaja, železnice lani že predale ljubljanski občini, in sicer z menjalno pogodbo. Občina bo zemljišča potrebovala za izvedbo rekonstrukcije Masarykove, Vilharjeve in Šmartinske ceste, kot jo predvideva načrt za gradnjo potniškega centra.