Bitcoin se obnaša nenavadno ali kako se ruši ideja o digitalnem zlatu

Najbolj znana in največja kriptovaluta na svetu bitcoin je izgubila polovico svoje vrednosti od oktobrskega vrha in je v četrtek prvič v 16 mesecih padla pod raven 63.000 dolarjev za digitalni kovanec, poroča CNN.

Padec vrednosti sam po sebi ni nenavaden. Kriptovaluta je znana kot nestanovitna in je doživela tudi številne padce, ki so večji od trenutnega. Nenavadno je, da se je štirimesečni padec bitcoina zgodil v času, ko je teoretično imel odlične pogoje za rast.

Zagovorniki kriptovalut že dolgo časa trdijo, da bi morali vlagatelji bitcoin obravnavati kot digitalno zlato, novo varno naložbo, s katero lahko trgovci hranijo vrednost v težkih in negotovih časih.

Zdaj bi bil primeren čas, da se sredstva, ki veljajo za varno zavetje, dvignejo. Geopolitika se je v začetku leta še zaostrila: ameriški predsednik Donald Trump grozi z napadom na Iran, potem ko so ZDA odstavile voditelja Venezuele Nicolasa Madura. Trump se je lotil tudi zaveznikov v Evropi in Kanadi zaradi Grenlandije, Južni Koreji pa grozi s carinami.

Medtem pa pomemben napredek umetne inteligence vlagateljem na borzi povzroča nelagodje. Anthropicov model umetne inteligence Claude lahko zdaj opravlja naloge za odvetniške pisarne, zaradi česar so delnice podjetij na področju programske opreme strmo padle.

Nova kripto zima

Padec bitcoina pomeni, da je izgubil celotno rast, ki jo je prinesla Trumpova zmaga na volitvah in vrnitev v Belo hišo. Vlagatelji v kriptovalute so novembra 2024 pozdravili Trumpovo zmago, kar je povzročilo rast vrednosti bitcoina in drugih kriptovalut, saj je Trump v drugem mandatu postal bolj naklonjen kriptovalutam, kot je bil v preteklosti. V kampanji je obljubljal tudi odpravo predpisov, za katere je dejal, da zavirajo rast kriptovalut.

Kaj se torej skriva za novo kripto zimo? Gre predvsem za dvome o tem, ali je bitcoin res digitalno zlato. Glede na to, da je v času strahu pred tveganimi naložbami izgubil polovico vrednosti, medtem ko je zlato pridobilo približno četrtino, utrjuje prepričanje, da je bitcoin prej tvegana kot varna naložba. Cena zlata je pred kratkim presegla 5.500 dolarjev za 31,1 grama oziroma trojsko unčo, saj velja za najvarnejše zatočišče – je relativno redko in oprijemljivo sredstvo, ki hrani vrednost – če pride do najhujšega, ga je mogoče dobesedno skriti pod vzmetnico.

Bitcoin se ne razvija v tej smeri. Letos je kljub vsej negotovosti izgubil 20 odstotkov. Vlagatelj Michael Burry, znan po napovedi zloma nepremičninskega trga leta 2008, je pred kratkim v svojem blogu izrazil prepričanje, da je ekstremna nihajnost cen zlata in srebra v zadnjih dneh posledica tega, da zagovorniki bitcoina prodajajo svoje pozicije v plemenitih kovinah, da bi izravnali izgube v kriptovalutah.

Ameriški minister za finance Scott Bessent v sredo ni pomagal, ko je pred kongresnim odborom za finančne storitve pričal, da ministrstvo za finance nima pooblastil za stabilizacijo kripto trgov.

Luč na koncu kripto tunela

Tudi borzno-trgovani skladi (ETF) za bitcoin se niso razvili tako, kot so pričakovali zagovorniki kriptovalut. Institucionalne naložbe v bitcoin so se v zadnjih mesecih zmanjšale, kar je zmanjšalo obseg trgovanja. To je še poslabšalo impulzivne reakcije dnevnih trgovcev s kriptovalutami.

Vendar pa je za vlagatelje v bitcoin morda na koncu kripto tunela luč. Ta zlom namreč ni nov trend.

Leta 2014 so cene kriptovalut strmoglavile po hekerskem napadu na kripto borzo Mt. Gox. Največji zlom se je zgodil leta 2018, ko je bitcoin padel za 74 odstotkov zaradi strahu, da je bila eksplozija začetnih ponudb kovancev pretirana. Kriptovalute so imele zaporedna zloma v letih 2021 in 2022, potem ko sta regulativni pritisk in škandal s kriptomenjalnico FTX omajala zaupanje.

Vsakič si je bitcoin v letu in pol povsem opomogel, še piše CNN.