Fed ni “uslišal” Trumpa in pocenil zadolževanja, carine kvarijo gospodarske obete

Ameriška centralna banka Federal Reserve je na dvodnevnem zasedanju odločila, da bo ključna obrestna mera še drugič zapored ostala nespremenjena, in sicer v višini od 4,25 do 4,5 odstotka.

Banka kljub nepredvidljivim in potencialno inflacijskim ukrepom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, letos pričakuje znižanje obrestnih mer za pol odstotne točke. Ker Fed praviloma obrestne mere znižuje po četrt odstotne točke, to pomeni še dve znižanji v šestih letošnjih srečanjih (ta potekajo vsakih šest tednov), poroča NBC. Mnenja, ali se bo prvo zgodilo že maja, so deljena.

Trump je sicer konec januarja, takoj po inavguraciji, dejal, da bo od (sicer avtonomne) centralne banke zahteval znižanje obrestnih mer, kar bi spodbudilo gospodarsko rast, saj bi pocenilo zadolževanje. Po dveh srečanjih Feda tega ni dočakal.

Trije glavni borzni indeksi ameriških borz so bili tik pred Fedovo objavo v zelenem. S&P 500 je v današnjem trgovanju pridobil približno 0,4 odstotka, Nasdaq Composite 0,7 odstotka, Dow Jones pa 0,3 odstotka.

Negotovost topi obete za rast

Je pa Fed vidno navzdol popravil napoved gospodarske rasti. Še decembra so napovedovali 2,1-odstotno rast, po novem menijo, da se bo gospodarstvo ZDA letos okrepilo za 1,7 odstotka.

“Negotovost glede gospodarskih obetov se je povečala,” Fed piše v današnji odločitvi in dodaja, da pozorno spremlja oba elementa svojega mandata, polne zaposlenosti in stabilnosti cen.

Inflacija še nad želeno

Fedov zvezni odbor za proste trge (FOMC), ki kroji monetarno politiko, je konec lanskega leta trikrat znižal obrestno mero za skupno en odstotek oziroma 100 bazičnih točk. Pred tem se je obrestna mera dvignila do razpona od 5,25 do 5,5 odstotka, ko se je Fed boril z inflacijo.

Inflacija v ZDA, ki je vrh dosegla pri 9,1 odstotka junija 2022, se je do letošnjega februarja upočasnila na 2,8 odstotka na letni ravni; januarja je znašala tri odstotke. Toda kljub večjemu padcu od pričakovanj analitikov cene rastejo hitreje od dvoodstotne ciljne ravni.

Tudi obeti niso dobri: Fed je danes napoved osnovne inflacije za letošnje leto (brez hrane in energentov) zvišal za 0,3 odstotne točke na 2,8 odstotka. Znižanje napovedi rasti BDP in hkratno zvišanje napovedi za rast cen krepi vprašanja, ali Fed vidi vse večje tveganje za stagflacijo. To je za nezaželen ekonomski pojav povišane inflacije v gospodarstvu, ki ne raste, kar negativno vpliva na gospodarski standard.

Powllu se ne mudi

Kot omenjeno, kljub umirjanju inflacije negotovost glede gospodarskih gibanj vnaša Trumpova trgovinska politika in odpuščanja javnih uslužbencev, ki jih nadzira najbogatejši Zemljan in Trumpov donator Elon Musk.

Po oceni mnogih ekonomistov bi Trumpove carine ob protiukrepih prizadetih držav lahko znova zaostrile inflacijo, saj bi prinesle višje cene za potrošnike, medtem ko učinki odpuščanj še niso povsem jasni. Spet drugi napovedani Trumpovi ukrepi, kot je predvideno nižanje davka na dobiček, bi lahko bili za gospodarstvo pozitivni, a še niso bili uvedeni.

Počasnejše krčenje ponudbe denarja

Fed je danes skladno s pričakovanji analitikov tudi upočasnil tempo kvantitativnega zategovanja, torej zmanjševanja svoje bilance stanja. Centralna banka že od leta 2022, ko se je končala pandemija covida-19, zmanjšuje svoj portfelj državnih obveznic, ki je tisto leto dosegel vrh pri devet tisoč milijardah dolarjev, od takrat pa se je spustil tik pod sedem tisoč milijard dolarjev. Bodisi s prodajo obveznic ali dosego njihove ročnosti Fed na ta način zmanjšuje likvidnost v finančnem sistemu.

A do zdaj je dopuščal krčenje za 25 milijard dolarjev mesečno, po novem pa bo dovoljeno le do pet milijard mesečno.

Tudi Britanci naj bi ohranili trenutno obrestno mero

V četrtek sledi še monetarno zasedanje britanske centralne banke (Bank of England – BoE). Analitiki pričakujejo, da bo tudi BoE pustila obrestno mero nespremenjeno pri 4,5 odstotka. Britansko gospodarstvo se je namreč v prvem četrtletju leta nepričakovano skrčilo, medtem ko inflacija ostaja povišana pri 3,4 odstotka na letni ravni v februarju.

Evropska centralna banka (ECB) je v začetku meseca znižala svoje tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. To je bilo šesto zaporedno nižanje obrestnih mer, saj se inflacija v evrskem območju približuje ciljni ravni dveh odstotkov – februarja je znašala 2,4 odstotka na letni ravni. Depozitna obrestna mera, ki določa obresti za depozite bank pri evropskih centralnih bankah, se je s štirih odstotkov septembra lani spustila na 2,5 odstotka v marcu.