Ameriški Fed pred novo odločitvijo in bližje Trumpovim željam

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) danes zaključuje dvodnevno monetarno zasedanje, na katerem bo po pričakovanju analitikov in vlagateljev znižala obrestne mere za četrt odstotne točke. To bi bilo drugo zaporedno nižanje letos, medtem ko se pričakuje, da bo Evropska centralna banka (ECB) dan kasneje pustila obrestne mere nespremenjene.

Kazalnik FedWatch, ki ga pripravlja čikaška borza CME, z 98-odstotno verjetnostjo napoveduje, da bo Fed znižal obrestno mero (Federal Funds Rate) s trenutnega razpona 4-4,25 odstotka na 3,75-4 odstotke. Kazalnik temelji na terminskih pogodbah in opcijah, vezanih na Fedovo ključno obrestno mero.

Člani Zveznega odbora za odprti trg (Federal Open Market Committee – FOMC), ki pri Fedu odloča o monetarni politiki, so četrtodstotno nižanje sprejeli že na septembrskem srečanju. Obrestne mere v ZDA so na visoki ravni od cikla dvigov v letih 2022 in 2023, ko se je Fed boril z visoko inflacijo. Ta se sedaj giblje okrog treh odstotkov na letni ravni, kar je še vedno nad dvoodstotnim ciljem centralne banke, a želi Fed z nižanjem predvsem zajeziti znake ohlajanja na trgu dela.

K hitrejšemu nižanju obrestnih mer že od nastopa drugega mandata v začetku leta poziva ameriški predsednik Donald Trump in njegova administracija, pri čemer je predsednik sprožil spor s predsednikom banke Jeromom Powellom in skušal odpustiti eno od guvernerk in članico FOMC Liso Cook. Septembra je od konsenza guvernerjev odstopal le najnovejši član FOMC Stephen Miran, ki ga je v začetku meseca na položaj imenoval Trump. Ta je namesto četrt odstotka želel polodstotno nižanje obrestne mere.

Pomanjkanje podatkov

V ZDA še naprej traja zaprtje zvezne vlade, kar med drugim onemogoča Fedu dostop do ažurnih podatkov o stanju ameriškega gospodarstva. Med temi so tudi podatki o brezposelnosti, ki je v zadnjem dostopnem merjenju avgusta stala pri 4,3 odstotka. Toda rast zahtevkov za pomoč brezposelnim kaže na to, da se povpraševanje po delovni sili ohlaja, ena od nalog Feda pa je spodbujanje maksimalne zaposlenosti.

Prejšnji teden so bili objavljeni podatki o ameriški inflaciji v septembru, ki je na letni ravni znašala tri odstotke. Čeprav nad Fedovim ciljem, je odčitek nižji od pričakovanj. To pomeni, da so lahko bančniki manj zaskrbljeni zaradi Trumpovih carin, ki jih vidijo kot tveganje za zaostritev inflacije. Ravno omenjeno tveganje je bilo tudi glavni razlog, da v prvi polovici leta Fed ni posegal v obrestne mere.

Mnogi opazovalci predvidevajo, da tokratno nižanje ne bo zadnje letos, ampak da bo odbor znova znižal obrestno mero na zadnjem zasedanju v decembru. V izjavi za javnost po septembrskem sestanku so se namreč guvernerji sklicevali na “dodatne prilagoditve” obrestne mere, kar mnogi vidijo kot namig na dodatna nižanja.

Pričakovano nižanje ima že vpliv na trge. Osrednji ameriški borzni indeksi so v torek dosegli rekorde, tehnološki velikan Apple pa je presegel tržno vrednost štirih tisoč milijard dolarjev kot tretje podjetje v zgodovini.

Konec kvantitativnega zategovanja

Do takrat se lahko sicer še veliko spremeni. Trump se bo ta teden sestal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, kar bi lahko prineslo umirjanje novega trgovinskega spora med največjima gospodarstvoma. V tem času bi se lahko zaključilo tudi zaprtje vlade, Fed pa bi prišel do najnovejših podatkov o ameriškem gospodarstvu.

Poleg nižanja obrestne mere analitiki pričakujejo tudi, da bo Fed tokrat ali vsaj v decembru ustavil politiko kvantitativnega zategovanja (QT), s katero je v zadnjih treh letih omejeval količino denarja v obtoku. Kvantitativno zategovanje pomeni, da Fed ne nadomesti dospelih državnih obveznic v bilanci, kar zmanjšuje bilančno vrednost – v treh letih se je zmanjšala za približno dva tisoč milijard dolarjev. V času pandemije je centralna banka počela ravno obratno – s kvantitativnim sproščanjem (QE) je kupovala državne obveznice ter s tem povečevala ponudbo denarja in spodbujala gospodarstvo.

V začetku oktobra je Powell dejal, da bo Fed kvantitativno zategovanje zaključil “v prihodnjih mesecih”. Sicer pa banka že od aprila upočasnjuje zmanjševanje svojega portfelja obveznic – vsak mesec se ta zmanjša za do pet milijard dolarjev, namesto prejšnjih 25 milijard dolarjev. Hitrost zmanjševanja portfelja hipotekarnih vrednostnih papirjev (mortgage-backed securities, angl.) ostaja enaka pri 35 milijardah dolarjev na mesec.

Powellu se mandat na čelu odbora FOMC izteče maja prihodnje leto, Trumpova administracija pa že išče novega kandidata. Tudi Powella je sicer na položaj imenoval Trump v svojem prvem mandatu.

Po Fedu na potezi še ECB

Danes se začne tudi dvodnevno monetarno zasedanje Sveta ECB, v četrtek pa bo predsednica banke Christine Lagarde sporočila odločitev o obrestnih merah. Analitiki pričakujejo, da bo ECB pustila obrestne mere nespremenjene, saj je inflacija v evrskem območju približno na ciljni ravni dveh odstotkov.

Depozitna obrestna mera trenutno znaša dva odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta pri 2,15 oziroma 2,4 odstotka. ECB je obrestne mere začela zniževati lani poleti, zvrstilo se je osem nižanj. Nato je julija in septembra letos naredila premor in ohranila obrestne mere nespremenjene. Septembra je letna inflacija v evrskem območju malce pospešila, z avgustovskih dveh na 2,2 odstotka.

Ekonomisti, ki jih je prejšnji teden anketiral Bloomberg, v večini pričakujejo, da bo ECB ohranila depozitno obrestno mero na trenutnih dveh odstotkih vse do leta 2027. Vsi se strinjajo, da na oktobrskem zasedanju ne bo sprememb, na decembrskem pa 21 odstotkov vprašanih ekonomistov pričakuje še eno nižanje za četrt odstotne točke.