Ameriške borze še drugi dan po uvedbi carin krvavijo. Trump: To je odličen čas, da postaneš bogat
Trgi v ZDA se bolj odzivajo na carine, ki jih je v sredo uvedel ameriški predsednik Donald Trump, kot na vzpodbudne podatke o trgu dela.
Borzni indeksi v ZDA so v začetku petkovega trgovanja nadaljevali padce prejšnjega dne, ko so trije osrednji indeksi po uvedbi carin na večino uvoza v ZDA beležili največji dnevni padec od pandemije. K današnjim padcem je prispeval tudi povračilni udarec Kitajske, ki je odgovorila s 34-odstotnimi carinami na uvoz iz ZDA.
Indeks S&P 500, ki je v četrtek izgubil 4,8 odstotka, v današnjem trgovanju pred odprtjem borz pa še dobre štiri odstotke, je po odprtju borz do okrog 17. ure po slovenskem času izgubil še 4,3 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq 100 je izgubil 3,2 odstotka, industrijski indeks Dow Jones pa 3,6 odstotka.
Toda predsednik ZDA Donald Trump ostaja neomajen glede uvedbe 10-odstotne carinske stopnje na skoraj ves uvoz v ZDA, z višjimi stopnjami za države, ki imajo po oceni njegove administracije največji trgovinski presežek z ZDA – vključno z EU in Kitajsko. Trgovinska neravnovesja namreč Trump vidi kot izkoriščanje ZDA s strani drugih držav.
“Vlagateljem, ki prihajajo v ZDA in vlagajo ogromne količine denarja, sporočam, da se moja politika ne bo nikoli spremenila. To je odličen čas, da postaneš bogat, bogatejši kot kdaj koli prej,” je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Padci tehnoloških in bančnih delnic
Kot v četrtek so na tnalu še naprej delnice ameriških tehnoloških velikanov, ki so dan prej izgubile več kot tisoč milijard dolarjev tržne vrednosti. Nasdaq je ob tem upadel že za 16 odstotkov, kar je blizu 20-odstotnemu padcu, ki bi pomenil nastop medvedjega trenda.
Med bolj prizadetimi sektorji so proizvajalci čipov, saj je Trump med drugim uvedel visoke carine na Kitajsko (34 odstotkov) in Tajvan (32 odstotkov), ki sta središči proizvodnje čipov. Po drugi strani so visoke carine za azijske države, kot sta Vietnam (46 odstotkov) in Indija (26 odstotkov), neugodne za podjetja, ki proizvajajo tam, med njimi Apple in Nvidia, piše Bloomberg.
S padci so dan začele tudi ameriške bančne delnice. Delnice največjih ameriških bank – Morgan Stanley, Goldman Sachs in Citigroup – so padle za več kot šest odstotkov. Banke naj bi prihodnji teden začele objavljati četrtletne dobičke, 11. aprila bodo prvi poročali JPMorgan, Wells Fargo in Morgan Stanley.
Nova delovna mesta
Negotovost zaradi Trumpovih carin je zasenčila spodbudne podatke o ameriški brezposelnosti in trgu dela. Padanja vrednosti delnic namreč ni zaustavil podatek, da je ameriško gospodarstvo v marcu dodalo 228 tisoč novih delovnih mest, kar je bilo več od pričakovanj in kaže na odpornost gospodarstva. Stopnja brezposelnosti se je sicer rahlo povečala, na 4,2 odstotka, po podatkih urada za statistike o delu (Bureau of Labor Statistics, angl.).
Pozneje danes bo javnost nagovoril guverner ameriške centralne banke (Federal Reserve) Jerome Powell, ki na čelu odbora za odprte trge (FOMC) kroji monetarno politiko. Kot piše Bloomberg, bo Fed verjetno ostal zadržan glede rezov obrestnih mer, dokler trg dela močno ne oslabi in dokler inflacija ostaja nad dvoodstotnim ciljem Feda (februarja je bila letna inflacija pri 2,8 odstotka).
Trgi sicer pričakujejo prvi letošnji rez obrestnih mer na junijskem zasedanju, ko obstaja precejšnja možnost večjega nižanja za 50 bazičnih točk.
BONUS VIDEO: Pet dejstev, ki jih morate vedeti o ameriških carinah
