Ali nas lahko Trumpova carinska ruleta pahne v recesijo?

Danes v veljavo stopajo 10-odstotne carine za uvoz izdelkov v ZDA, ki jih je sredi tedna uvedla administracija Donalda Trumpa in veljajo za cel svet. Že v četrtek so začele veljati 25-odstotne carine na uvoz vseh vozil.

Prihodnjo sredo sledijo še dodatne carine za 60 držav, za katere Trumpove administracija meni, da so najbolj nepoštene v trgovinskih odnosih z ZDA. Za EU (in s tem Slovenijo) bodo veljale 20-odstotne recipročne carine, za Kitajsko 34-odstotne, skupaj z že uveljavljeno carino pa celo 54-odstotne.

Šok, večji od kovida

Sredo, torej dan, ko je napovedal carine, je Trump poimenoval ‘dan osvoboditve’, Neil Dutta, vodja raziskav ameriškega trga pri Renaissance Macro Research pa je za Bloomberg dejal, da je bila pravzaprav dan izbrisa. Trumpovim ukrepom je namreč sledil padec dolarja in delniških indeksov po ZDA, Evropi in širše, ki se je nadaljeval tudi včeraj.

Ameriški indeksi, denimo Nasdaq, so zabeležili največji padec po marcu 2020, ko se je začela pandemija koronavirusa. S&P 500, indeks, ki združuje 500 paradnih ameriških podjetij, je po izračunu Reutersa v dveh dneh razprodaje izgubil štiri tisoč milijard dolarjev, več kot v marcu 2020 (3.300 milijard), ko je udarila korona.

‘Davek’, ki bo bolj prizadel revne

Analitiki so si enotni, da Trumpova administracija s to potezo najbolj škoduje lastni državi in državljanom. Višje carine pomenijo višje cene za uvoznike, ki bodo dodatni strošek predvidoma prenesli na pleča potrošnikov.

Budget Lab univerze Yale je izračunal, da bodo nove carine povprečno ameriško družino stale 3.800 dolarjev na leto. Večina izdelkov, uvoženih iz Mehike in Kanade, je sicer za zdaj iz carin izvzeta. Uvoženo sadje, zelenjava in druga hrana iz drugih držav, pa tudi oblačila in obutev, osnovni materiali, električna oprema, vozila in avtodeli ter mnoge druge izdelčne skupine, ki jih Američani uvažajo, pa naj bi se podražili za od 10 do 20 odstotkov.

Po oceni nizozemske finančne družbe ING bi bil lahko strošek še višji: okoli pet tisoč dolarjev na štiričlansko družino. Pri tem v ING opozarjajo, da gre za regresiven davek, ki bolj prizadene gospodinjstva z nižjimi dohodki. Ta namreč porabijo več svojega dohodka za blago, za katero veljajo dodatne carine – hrano, energijo, oblačila, gospodinjske potrebščine. Gospodinjstva z višjimi dohodki porabijo več za storitve, kot so potovanja, rekreacijo, ki jih carine načeloma ne prizadenejo.

Medtem ko Trump trdi, da carine prinašajo kratkotrajno bolečino, ki pa naj bi na dolgi rok koristila ameriškemu gospodarstvu, analiza Budget Laba kaže, da bodo carine imele dolgotrajen negativen učinek na BDP v višini 0,6 odstotka BDP, kar je enako 160 milijardam dolarjev letno.

Lahko bi bilo drugače …

Analitiki ING so mnenja, da bi lahko bilo tudi drugače. Trump je mandat začel v času, ko so imele ZDA triodstotno gospodarsko rast, centralna banka je nižala obrestne mere, delniški trgi so se dvigali na rekordne ravni. Rast je poganjalo tudi pričakovanje, da bo Trump izpolnil predvolilne napovedi o nižanju davkov in zmanjšanju birokratskega bremena za podjetja.

A že tri mesece kasneje njegova politika sproža strahove pred stagflacijo, kombinacijo upočasnjevanja gospodarske rasti in povečane rasti cen. Po njihovi oceni bi bila v najslabšem primeru, ko za vse uvoženo blago ne bi bilo domače alternative, uvozniki pa bi carine v celoti prenesli na potrošnike, inflacija 3,3-odstotna.

V čakanju na protiukrepe

Ameriški predsednik Trump vztraja, da so carine prava pot za ZDA, je pa v petek dejal, da dopušča možnost pogajanj pod pogojem, da ZDA v zameno dobijo “nekaj fenomenalnega”. Kot primer je navedel ameriški prevzem družabnega omrežja TikTok, ki je v lasti kitajskega podjetja ByteDance.

Kitajska, ki so ji po nedavni uvedbi 20-odstotne dodatne carine ZDA zdaj obesile še dodatno 34-odstotno carino (za vsak uvožen izdelek bo torej plačevala najmanj 54 odstotkov), za zdaj nima posluha za želje ameriškega predsednika. Najprej je v sredo državnim podjetjem prepovedala naložbe v ZDA. V petek pa je napovedala še dodatne 34-odstotne uvozne dajatve na vse ameriško blago, ki jih uvaja s prihodnjim četrtkom.

Na Trumpove carine je odgovorila tudi Kanada; uvedla je 25-odstotne carine na uvoz vseh vozil iz ZDA, ki ne izpolnjujejo prostotrgovinskega sporazuma.

Evropska komisija za prihodnjo sredo napoveduje skupen in koordiniran odgovor vseh držav Unije, pri čemer se omenja možnost davka na digitalne storitve. Kot izhaja iz zgornje grafike, ima EU res presežek pri blagovni menjavi z ZDA, medtem ko je pri storitvah obratno. Da je na tem področju “najlažji način za protiukrepanje, ki ne bo ogrozilo življenjskega standarda Evropejcev”, je v komentarju po Trumpovi napovedi carin poudaril tudi slovenski premier Robert Golob.

Čeprav lahko EU z uvedbo ali zvišanjem carinskih stopenj vpliva na cenovno konkurenčnost ameriških podjetij v Evropi, je dejstvo, da to prinaša tudi posledice za evropskega potrošnika. Zelo verjetno bo nosil vsaj del stroška, poleg tega se lahko zmanjša izbira v ocarinjenem segmentu. Očitno evropska politika ocenjuje, da bo pri digitalnih storitvah podjetij Alphabet, Meta, Apple in tako dalje, to potrošnik najlažje prenesel. Pri tem še ni jasno, ali bi šlo za davek na digitalne storitve ali carine na uvoz.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na sredinem srečanju domače gospodarstvenike pozval tudi k zaustavitvi vseh naložb v ZDA, dokler se situacija z ameriškimi carinami ne razjasni.

Podjetja bodo iskala obvode

Profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar pravi, da je z uvedbo najnovejših Trumpovih carin, katerih višina preseneča, pričakovati občuten padec v svetovni trgovini, kar utegne vplivati na gospodarsko rast.

Kako velik bi lahko bil vpliv, je po njeno težko oceniti, saj še ni jasno, kakšni bodo povračilni ukrepi držav, proti katerim so ZDA uvedle carine. A glede na to, da je prišlo do eskalacije trgovinske vojne, po njeno ni izključena niti globalna recesija.

Zajc Kejžar je še poudarila, da različne carinske stopnje za vsako državo kršijo načela nediskriminacije, po katerih je treba enako obravnavati vse države, članice Svetovne trgovinske organizacije. “Če se carine uvajajo selektivno in ne za vse trgovinske partnerice ali v različni višini, to pomeni, da trgovinski tokovi lahko iščejo obvode. Hkrati to tudi pomeni, da bodo tiste države, ki jim ne bo uspelo več v taki meri prodajati na ameriški trg, iskale trge drugod. EU je primeren ciljni trg, je relativno odprt do tuje konkurence, kar pomeni, da se bo tudi na evropskem trgu zaostrila konkurenca. Kitajski proizvajalci se denimo utegnejo preusmeriti na evropski trg. Je pa pomembno, da tudi Evropska unija poleg tega, da snuje povračilne ukrepe proti Ameriki, išče možnosti za diverzifikacijo izvoza,” je Zajc Kejžar pred kratkim povedala v pogovoru za Forbes Slovenija.

Poleg tega, da ukrepi drugih držav še niso jasni, je po mnenju Zajc Kejžar učinke carin težko ocenjevati tudi zato, ker se bodo trgovinski tokovi preusmerjali.

“Po uvedbi najnovejših Trumpovih carin, katerih višina preseneča, je pričakovati občuten padec v svetovni trgovini, kar utegne vplivati na gospodarsko rast.”

Katja Zajc Kejžar, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Strah pred stagflacijo

Za zdaj torej še precej majave ocene učinkov kažejo, da bodo carine negativno vplivale na gospodarsko rast, znatno vplivale na posamezne panoge in podjetja ter še dodatno poslabšale razpoloženje.

Pri Oxford Economics, kjer sicer takih carin, kot jih je napovedal Trump, niso predvideli niti v najbolj skrajnem scenariju (ta je predvideval 45-odstotne carine za Kitajsko in 15-odstotne za vse ostale), menijo, da se bo svet ognil recesiji.

Pričakujejo, da bi se lahko svetovni BDP skrčil za do 0,5 odstotne točke letos in eno odstotno točko v prihodnjem letu. Učinki pa bi lahko bili po njihovi oceni večji za gospodarstva, katerih izvoz predstavlja velik delež njihovega BDP.

Opozarjajo, da še vedno obstaja možnost, da bodo ZDA hitro sklenile dogovore z državami in omilile ali preklicale zvišanje carinskih stopenj. A analitiki Oxford Economics hkrati opozarjajo, da se carine hitro zvišajo, znižujejo pa se praviloma le počasi. Poleg tega je držav veliko, ZDA pa nakazujejo, da bodo v morebitnih pogajanjih s posameznimi državami odpirala zelo vsebinska vprašanja. Tako bi se lahko obdobje negotovosti v zvezi s carinskimi spremembami precej zavleklo, že to pa negativno vpliva na naložbe na rast.

Kar ne bo šlo v ZDA, bo skušalo priti v EU

Da bodo carine, ki prihajajo po dobrem letu dni gospodarskega ohlajanja, prinesle dodatne negotovosti na trgu, zmanjšanje investicij, upočasnile zaposlovanje in zamrznile dolgoročne načrte, meni tudi Klemen Praprotnik, poslovni svetovalec v družbi NielsenIQ za maloprodajo v regiji Adriatic. Tudi on opozarja, da je neznank še veliko: “Trump je že napovedal da bo pričel carinska pogajanja s posameznimi državami, kar seveda negotovost še dodatno povečuje. Prav tako tudi ne vemo, kakšni bodo povračilni ukrepi posameznih držav.”

Na vprašanje, kaj carine pomenijo za gospodarstvo in potrošnjo v EU ter Sloveniji, odgovarja, da bo primarni učinek pritok presežne proizvodnje iz Azije, saj se zaradi uvedbe carin pričakuje zmanjšanje potrošnje v ZDA. Tako ameriška kot lokalna podjetja imajo namreč v Aziji večino svoje proizvodnje.

“To bo imelo deflacijske učinke tako na končne produkte kot na surovine, ki bodo prihajale v Evropo in Slovenijo. K znižani ceni uvoza bo pripomogel tudi šibkejši dolar. Glavno težavo v letu 2025 vidim v nekonkurenčnosti evropske proizvodnje (zaradi visokih stroškov energentov in delovne sile), ki bo zaradi presežne ponudbe iz Azije še dodatno pod udarom,” pravi Praprotnik.

Tu omenimo primer jekla, kjer je EU prav zaradi bojazni, da bo poceni jeklo iz tretjih držav preplavilo evropski trg, nedavno že napovedala nižje tarifne kvote za uvoz jekla. S tem ščiti domačo proizvodnjo, a tudi omejuje potencial za znižanje cen na evropskem trgu.

Dajatve na digitalne storitve, ki bi ciljale predvsem ameriške digitalne velikane, Praprotnik podpira. “Ta ukrep bi po vsej verjetnosti rezultiral v prenašanju marže na hčerinska podjetja v Evropi, kar pomeni dvojni pozitiven vpliv na Evropo. Še vedno pa ostaja odprt status Irske, ki trenutno služi kot davčna oaza za ta ameriška digitalna podjetja v Evropi,” meni sogovornik.

“Kar se bo letos zagotovo zgodilo v Sloveniji in v EU, je pritok presežne proizvodnje, ki bo prišel iz Azije v Evropo, saj se zaradi uvedbe carin pričakuje znižanje potrošnje v ZDA.”

Klemen Praprotnik, poslovni svetovalec v družbi NielsenIQ za maloprodajo v regiji Adriatic

Nemčija znova pred recesijo …

Praprotnik sicer ocenjuje, da bo Slovenija kljub zadnjemu dogajanju v mednarodnem okolju letošnje leto “prejadrala brez večjih pretresov”, predvsem zaradi “ogromne” rasti plač v javnem sektorju, ki jo je omogočila plačna reforma. Pričakuje rast cen hrane in storitev, cene blaga bodo stagnirale, zaposlenost pa bo ostala visoka.

“Večje težave za Slovenijo vidim konec leta 2025 in v letu 2026, saj bodo šele takrat vidne prave posledice zmanjšanega izvoza EU v ZDA,” pravi sogovornik. Nemčija je, kot pravi, že v drugi polovici preteklega leta zabeležila visoko rast brezposelnosti, kar se nadaljuje tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. To, pravi, nakazuje na velike težave tega največjega slovenskega izvoznega trga in negativne obete za potrošnjo nemškega prebivalstva.

Carine te obete še slabšajo; po prvih izračunih münchenskega inštituta Ifo bi se lahko zaradi Trumpovih ukrepov nemški BDP letos zmanjšal za 0,3 odstotka. Posebej močno bi bile prizadete nekatere ključne panoge, kot sta avtomobilska in strojna industrija. Ker Nemčija že zdaj stagnira – Ifo je v sredi marca posodobljeni napovedi predvidel 0,2-odstotno rast BDP –, bi jo lahko carine potisnile v recesijo. Predsednik inštituta Ifo Clemens Fuest je dejal, da bi carine nemškemu gospodarstvu povzročile veliko škodo.

Ifo vidi tri točke, prek katerih bo uvedba carin vplivala na nemško gospodarstvo:

• zmanjšan izvoz nemških podjetij v ZDA,
• zmanjšan izvoz nemških podjetij na Kitajsko, ker bo ta zaradi ameriških carin manj konkurenčna, ter
• manjša prodaja na evropskem trgu zaradi večje konkurence, saj bodo na evropski trg pritisnila azijska podjetja, ki ne bodo več mogla prodajati v ZDA.

Finančna skupina Allianz ocenjuje, da bo negativen učinek carin presegel učinke nemških fiskalnih spodbud in višje porabe za obrambo.

Nemško združenje avtomobilske industrije, ki je med najbolj izpostavljenimi, je sporočilo, da bodo carine “ustvarile le poražence”, in pozvalo EU, naj ukrepa “s potrebno močjo, hkrati pa še naprej ohranja pripravljenost na pogajanja”. Nemška kemična industrija, ki prav tako največ izvozi v ZDA, pa je komisijo pozvala, naj “ohrani hladno glavo”, in poudarila, da bi “zaostrovanje le še povečalo škodo”.

… tudi Slovenija ni otok

To se bo odrazilo tudi na slovenskem gospodarstvu, ki je predvsem v avtomobilski panogi močno vezano na nemška podjetja.

Vladni urad za makroekonomske analize (Umar) je v spomladanski napovedi, objavljeni konec februarja, ocenil, da se bo slovenski BDP letos okrepil za 2,1 odstotka, a dodatno navedel, da bi bila ob uvedbi 10-odstotnih carin in povračilnih ukrepov EU ter povečane in dlje trajajoče negotovosti glede trgovinskih politik gospodarska rast v Sloveniji lahko nižja za približno pol odstotne točke. Zvišanje obstoječih carin za avtomobile na 25 odstotkov bi ta učinek dodatno povečalo, je še ocenil urad, a ni opredelil, za koliko.

Trumpove carine so višje od navedenih v oceni, poleg tega so ta teden ZDA že uvedle tudi carine na avtomobile, kar kaže na to, da bi učinek lahko bil še nekaj večji.

Pet dejstev, ki jih morate vedeti o ameriških carinah