Agencija neomajna, industrija za popravke novega sistema omrežnin

Z današnjim dnem se izteka rok, do katerega bi morala Agencija RS za energijo po pozivu vlade Roberta Goloba omogočiti vrnitev na star način obračunavanja omrežnine.

Kot je znano, je novi sistem, ki ga je agencija uvedla z oktobrom, med prebivalci in podjetji sprožil kar nekaj nejevolje. Vlada je po uvedbi sistema agencijo večkrat pozvala k spremembam. Agencija je sprejela nekaj popravkov sistema, a obenem vztraja, da je novi sistem pravičnejši, saj za omrežje več plačuje tisti, ki ga več uporablja.

Po decembrskem vladnem pozivu sta kljub temu odstopila dva od šestih članov sveta agencije, Mitja Breznik in Sandi Šterpin, medtem ko ostali vztrajajo, da tega ne bodo storili. Šesto mesto v svetu je že dlje časa prazno. Direktorica agencije Duška Godina je včeraj za STA ponovila, da kljub vladnemu ultimatu agencija sistema za zdaj ne bo spreminjala.

V vodstvu agencije dejanja vlade razumejo kot politični pritisk, zato so o dogajanju že pred časom obvestili evropsko Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani. Pred dnevi pa so po včerajšnjem poročanju Dnevnika pisali še Evropski komisiji.

Veliko pritožb

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, medtem zavračajo obtožbe o neupravičenih političnih pritiskih. Kot pravijo, spoštujejo neodvisnost in samostojnost regulatornega organa, “a je hkrati treba spoštovati tudi, da vlada v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države”.

Vlada, pravijo, ima nalogo, da ščiti konsistentnost državnih politik, tudi z usklajenostjo zakonskih in podzakonskih podlag ter različnih državnih strategij. “Sprememba metodologije je povzročila veliko nezadovoljstva, prejeli smo zelo veliko pritožb državljanov in interesnih združenj, zaradi česar trenutno preučujemo, ali je sprejeta metodologija res skladna z veljavno zakonodajo,” dodajajo.

Člani vodstva agencije v izjavah za javnost zadnje tedne odgovarjajo, da je za več kot 90 odstotkov odjemalcev novi sistem ugodnejši, vsaka reforma pa da je za nekoga boljša, za nekoga slabša. Kot smo pisali, so na slabšem veliki industrijski porabniki in lastniki sončnih elektrarn.

Na ministrstvu so nam pojasnili še, da do zdaj s strani Acer ali Evropske komisije niso prejeli nobenega formalnega ali neformalnega poziva, vezanega na dogajanje v povezavi z omrežninskim sistemom. Odgovor Acer še čakamo.

Podpora gospodarskih združenj

Vlado pri prizadevanjih za razveljavitev sistema ves čas podpirajo gospodarska združenja. Šef Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je včeraj dejal, da bi “morali tisti, ki niso bili pripravljeni prisluhniti pripombam gospodarstva in družbe ter so enostransko sprejeli nekaj, kar tako obremenjuje slovensko družbo”, prevzeti odgovornost in odstopiti oziroma bi jih morala vlada zamenjati.

Gospodarska združenja že leto dni glasno opozarjajo na obremenitve, ki jih za del gospodarstva prinaša nov sistem.

Za tretjino višji letni strošek

Po treh mesecih od uvedbe novega sistema in po dveh mesecih visoke sezone imajo podjetja tudi že precej realen vpogled v učinke sprememb.

Solastnik in direktor Iskre Klemen Šešok je, kot smo že pisali, na družbenem omrežju pred kratkim opozoril na občutno zvišanje stroška omrežnine, do katerega je po njegovih navedbah prišlo, čeprav “ni kvadratnega metra naše strehe, ki ne bi bila pokrita s sončno elektrarno, da imamo kogeneracijo, da smo pozimi praktično samozadostni, da imamo celo tri baterije, lastni sistem upravljanja z energijo”.

Kot nam je zdaj pojasnil drugi direktor Iskre Peter Goltnik, ima podjetje, ki se primarno ukvarja s proizvodnjo naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike, relativno stabilen odjem, omrežnina pa se je oktobra, v prvem mesecu po uvedbi novega sistema (oktober je tudi zadnji mesec nizke sezone), zvišala za 20,3 odstotka glede na september. Novembra, torej v prvem mesecu visoke sezone, je bila za 64,4 odstotka višja kot septembra.

Če predpostavimo, da bo strošek omrežnine v vseh osmih mesecih nizke sezone višji za 20 odstotkov, v štirih mesecih višje sezone pa za 64 odstotkov, to pomeni okrog 35-odstotni dvig letnega stroška.

Pričakujemo, da bodo (na Agenciji RS za energijo, op. a.) na podlagi spremljanja učinkov optimizirali novi sistem.

Peter Goltnik, direktor Iskre

Manjša vloga hranilnikov

Problem industrijskih podjetij je, da proizvodnje praviloma ne morejo premikati v bloke s cenejšo omrežnino. Pozimi pa je ravno v času dopoldanske izmene najvišja omrežnina za moč (med 7. in 14. uro).

V Iskri že več let konice ‘režejo’ z baterijskimi hranilniki, s katerimi so v času koničnih ur bistveno znižali odjem moči iz omrežja. V času najvišje porabe električne energije namreč porabijo energijo iz baterije, ki jo polnijo v času manjše porabe. To je v starem sistemu omogočalo zmanjšanje moči in s tem računa za elektriko.

Goltnik pravi, da je v novem sistemu to manj smiselno. “Večina hranilnikov deluje v dveurnih ciklih. Novi časovni bloki, ki so merodajni za obračun dogovorjenih moči, trajajo bistveno dlje. Zato je vpliv rezanja konic bistveno manjši. Ocenjujemo, da je smiselnost uporabe hranilnikov v ta namen nizka, zato jih (pre)usmerjamo na področje sistemskih storitev za elektrodistribucijski sistem,” pojasni.

Brez vpliva na strošek

Na vprašanje, ali so zaradi novega sistema uvedli kakšne prilagoditve proizvodnega procesa, s katerimi so zmanjšali strošek, nam je Goltnik odgovoril, da novi sistem tega ne omogoča.

Omrežnina se namreč obračunava glede na dogovorjene moči, ki jih je distributer določil na podlagi preteklih podatkov. Če želi odjemalec vplivati na bodoč strošek omrežnine, je potrebno simuliranje in napovedovanje dogovorjenih moči. “Edina možnost za optimizacijo je dinamično napovedovanje dogovorjenih moči po mesecih. Ob večjem številu merilnih mest kompleksnost napovedovanja raste in zahteva dovolj znanja in časa,” pravi sogovornik in opozori, da hkrati z aktivnim napovedovanjem moči odjemalec izpade iz enoletnega moratorija na obračun presežnih moči, ki ga je ob nedavnih popravkih podjetjem omogočila agencija.

Na vprašanje, ali si želijo vrnitve na star sistem, za kar si prizadeva vlada, pa Goltnik odgovarja, da pričakujejo, da bo agencija skladno z napovedmi spremljala učinke in na podlagi tega optimizirala novi sistem. Dosedanje spremembe ocenjuje kot “kozmetične popravke”, ki “za večino odjemalcev nimajo realnega učinka”.

Ne nasprotujemo ponovni uvedbi starega sistema, kot to trenutno poziva vlada, vendar menimo, da novi sistem prinaša prednosti, ki jih je vredno ohraniti.

Jure Robas, vodja področja upravljanja stavb in administracije v Danfoss Trati

Konice režejo s postopnim vklapljanjem

Jure Robas, ki v Danfoss Trati vodi področje upravljanja stavb in administracije, pravi, da se jim je strošek omrežnine na proizvodnih lokacijah v Ljubljani in Kamniku v oktobru nekoliko znižal v primerjavi s septembrom, v novembru in decembru pa so stroški nato za nekaj odstotkov narasli. “Kljub tem povečanjem smo na podlagi simulacij stroškov za celotno leto 2025 ocenili, da bo skupni strošek nekoliko nižji kot po starem sistemu obračunavanja omrežnine,” pravi Robas.

Da bi optimizirali stroške, so v podjetju na obeh proizvodnih lokacijah uvedli postopno vklapljanje večjih porabnikov električne energije. “Na ta način smo uspešno znižali konično moč, ne da bi pri tem bistveno vplivali na proizvodni proces. Prilagoditve so bile izvedene brez večjih izzivov, kar kaže, da je možno vzdrževati učinkovitost in konkurenčnost ob hkratnem zniževanju stroškov,” pove sogovornik.

Dodajmo, da take prilagoditve verjetno niso mogoče povsod. Marsikje bi postopno vklapljanje verjetno terjalo prilagoditev proizvodnega procesa in urnika dela, kar je v času, ko podjetja vse težje dobijo ljudi za popoldansko ali nočno delo (ko so tarife nižje) lahko izziv.

V Danfossu pa so po prilagoditvah in simulacijah mnenja, da je novi sistem zanje sprejemljiv. “Podpiramo trenutni model in transparentnost ter možnosti optimizacije, ki jih prinaša,” pravi Robas, dodaja pa, da je bil za njihov profil porabe tudi stari sistem ustrezen. “Zato ne nasprotujemo ponovni uvedbi starega sistema, kot to trenutno poziva vlada, vendar menimo, da novi sistem prinaša prednosti, ki jih je vredno ohraniti,” sklene.

Zelo malo porabe, omrežnina pa ostaja

Z novim letom je sicer, kot že uvodoma omenjeno, agencija uvedla nekaj popravkov. Med drugim je znižala minimalno moč za poslovne odjemalce s priključno močjo nad 43 kilovatov (kW) s 25 na 15 odstotkov priključne moči.

Da lahko tu prihaja do nesorazmernih stroškov, nas je pred spremembo opozoril eden od sogovornikov iz industrijskega podjetja, ki pa ne želi biti imenovan. Podjetje ima na enem mestu priključno moč 1.200 kW, a je v zadnjem času proizvodnjo na tej lokaciji zmanjšalo.

Problem je nastal, ker je agencija minimalno dogovorjeno moč po novem sistemu sprva določila pri 25 odstotkih priključne moči – v njihovem primeru 300 kW. Čeprav je bila v oktobru dejanska dosežena moč pod 140 kW, je moralo podjetje plačati omrežnino za 300 kW.

“To bo predvsem boleče za podjetja, ki bodo morala zmanjšati proizvodnjo, strošek omrežnine pa bo še vedno skoraj enako visok,” meni sogovornik. Z novim letom je agencija minimum premaknila na 15 odstotkov priključne moči, kar pomeni, da je novi minimum za podjetje 180 kW.