Znano je, kolikšni so bili lani obrambni izdatki Slovenije

Slovenija je lani zaradi zaostrenih varnostnih razmer, predvsem na račun vojne v Ukrajini, spremenila resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter zvišala ciljni odstotek obrambnih izdatkov za leto 2025.

Prej predvidenih 1,53 odstotka BDP je zvišala na dva odstotka BDP. Ocena je bila narejena na podlagi podatkov vladnega Umarja v jesen 2024, ki je predvideval, da bo BDP v 2025 okoli 70,9 milijarde evrov. V 2026 naj bi se obrambni izdatki dvignili na 2,2 odstotka BDP, v 2027 na 2,4 odstotka BDP in tako dalje vse do 2030, ko naj bi za obrambo namenili tri odstotke BDP.

To je pomenilo velik dvig izdatkov že za lansko leto, zato se je marsikdo spraševal, ali je ta sploh realen. Prej je bilo namreč predvidenih 1,08 milijarde evrov izdatkov za obrambo, resolucija pa je cilj dvignila na 1,405 milijarde evrov ali okoli 330 milijonov evrov več.

Kot so zdaj na obrambnem ministrstvu povedali za Forbes Slovenija, je Slovenija delež za 2025 dosegla. “Cilj dvoodstotnih obrambnih izdatkov je bil v letu 2025 dosežen, in sicer natančno 2,01 odstotka BDP,” so nam povedali in navedli, da so izdatki nominalno znašali 1,413 milijarde evrov. Iz tega lahko izračunamo, da je bil BDP okoli 70,6 milijarde evrov.

Ne gre le za opremo in orožje

Ni pa povsem jasno, kam je šlo dodatnih 330 milijonov evrov.

Na vprašanje, kaj vse so vključevali izdatki za 2025, so nam na ministrstvu odgovorili, da “točnih podatkov o realizaciji” še nimajo. Znani bodo maja 2026, ko od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) dobijo končne podatke o vojaških pokojninah, so nam še povedali na ministrstvu. Slovenija mora potem Natu tudi poročati o višini izdatkov.

Natova metodologija sicer vključuje še vse kaj drugega kot tisto, kar si večina ljudi predstavlja pod pojmom obrambni izdatek – torej denar za vojsko, orožje, strelivo in podobno.

Skladno z Natovo metodologijo se med obrambne izdatke Republike Slovenije vključujejo sredstva za financiranje upravnega dela ministrstva za obrambo (brez politik kultura in civilna družba ter socialna varnost), Slovenske vojske in inšpektorata za obrambo, sredstva za vojaške pokojnine, ki jih Zavod Republike Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejema neposredno iz državnega proračuna oziroma od ministrstva za finance, ter sredstva vladnega urada za varovanje tajnih podatkov.

V 1,4-milijardni lanski znesek so tako vključeni:

• proračunski izdatki ministrstva za obrambo v višini 1,046 milijarde evrov ter
• izdatki urada za varovanje tajnih podatkov, izdatki za vojaške pokojnine, izdatki v proračunih drugih ministrstev ter izdatki podjetij posebnega pomena za obrambo v višini 367 milijonov evrov.

Največ denarja za samo opremo Slovenske vojske je šlo lani za večje posle zadnjih let, ki vključujejo nakup letala Spartan, sistemov protizračne obrambe Iris-T, artilerijskih sistemov francoske izdelave (največji so popisani v spodnji tabeli) ter za redne nabave streliva in vojaške opreme, obnovo vojašnic ..

Velik obrambni posel zastal

Na ministrstvu so redkobesedni tudi glede načrtov. za letos, ko naj bi bili izdatki že na ravni 2,2 odstotka BDP ali okoli 1,6 milijarde evrov. Na ministrstvu so nam na vprašanje, kateri so glavni načrtovani nakupi, odgovorili le s splošno navedbo, da bodo nadaljevali z modernizacijo in opremljanjem ter izgradnjo infrastrukture za potrebe Slovenske vojske, pa tudi s projekti, s katerimi bodo krepili odpornost države.

Kot so sredi novembra razkrili N1, pa Slovenija vsaj do imenovanja nove vlade ne bo podpisala pogodbe o nakupu patrij.