Znano je, kakšne bodo dodatne carine na kitajske električne avtomobile

Evropska komisija je v okviru preiskave, ki jo je začela oktobra lani, proučila možne posledice uvedbe dodatnih carin na uvoznike in uporabnike električnih avtomobilov. Po navedbah Bruslja je Komisija v zadnjih tednih okrepila tudi posvetovanja s kitajskimi oblastmi, poroča STA. Pogovori se bodo še nadaljevali, da bi strani dosegli skupno rešitev, ki bi bila skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Iz Bruslja so sporočili tudi dokončno višino dodatnih začasnih carin za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. Te so na podlagi prejetih pripomb na izračune carin, ki so jih predložila podjetja, ki so jih v Bruslju vključili v nabor za omenjene protiukrepe, pri večini popravili malenkost navzdol.

Carine višje tudi za več kot tretjino

Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD bodo tako uvedli dodatno carino v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 19,9-odstotno (namesto prvotno predvidenih 20 odstotkov) in za avtomobile izdelovalca SAIC 37,6-odstotno (namesto prvotno predvidenih 38,1 odstotka).

Za ostale izdelovalce električnih vozil na Kitajskem (pri tem ne gre le za kitajska podjetja, ampak tudi za globalne multinacionalke, ki električne avtomobile izdelujejo v največjem azijskem gospodarstvu) bo veljala povprečna 20,8-odstotna dodatna carina, če so sodelovali v preiskavi Komisije. Za podjetja, ki v preiskavi niso sodelovala, bo veljala povprečna 37,6-odstotna dodatna carina.

Trenutno je carina na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v EU pri desetih odstotkih. Carine bodo v veljavi od 5. julija, in sicer za obdobje največ štirih mesecev. V tem času mora biti sprejeta dokončna odločitev za uvedbo kazenskih carin, ki jo morajo potrditi države članice EU. Če bodo države podprle uvedbo carin, bodo te veljale za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja, poroča STA.

EU stopila naproti evropskim proizvajalcem

Preiskava, ki jo je Evropska komisija začela oktobra lani, je ugotovila, da kitajski izdelovalci električnih avtomobilov uživajo koristi nepoštenih subvencij v okviru dobavne verige. S tem naj bi ogrožali interese podjetij, ki vozila izdelujejo v EU. Slednji že dalj časa tožijo zaradi nelojalne konkurence, saj lahko kitajski proizvajalci tako ponudijo precej nižje cene vozil.

Za predsednico Komisije Ursulo von der Leyen odločitev temelji na naraščajoči zaskrbljenosti glede nedavnega hitrega porasta nizkocenovnih električnih avtomobilov iz Kitajske na trgih EU. Kot so pojasnili pri Komisiji, so v okviru postopka v skladu s pravili EU in WTO vsem vpletenim stranem, vključno s kitajsko vlado in izdelovalci vozil, omogočili, da predstavijo svoje argumente in dokaze.

Nemčija svari pred trgovinsko vojno s Kitajsko

V nekaterih državah članicah, kot je Nemčija, so še pred dokončno sprejeto odločitvijo Komisije o uvedbi začasno dodatnih carin na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske posvarili pred morebitnim stopnjevanjem trgovinske vojne med EU in Kitajsko. “Carine so vedno zadnji možni politični ukrep in pogosto najslabša popotnica za naprej,” je sredi junija ocenil gospodarski minister in podpredsednik nemške vlade Robert Habeck.

Do uvedbe dodatnih uvoznih carin so bili kritični tudi v nemškem združenju avtomobilske industrije VDA in poudarili, da Kitajska za številne nemške proizvajalce predstavlja pomemben trg. Naklonjenost uvedbi višjih carin so na drugi strani izrazile francoske oblasti.

Kitajska nad odločitvijo “globoko razočarana”

Kitajska gospodarska zbornica, ki zastopa kitajska podjetja v pogajanjih z EU, je po poročanju tujih tiskovnih agencij nad odločitvijo izrazila “globoko razočaranje” in sporočila, da “odločno nasprotuje politično motiviranemu protekcionističnemu trgovinskemu ukrepu”. Ocenila je, da je spor med Brusljem in Pekingom še mogoče rešiti z dialogom.

Prav tako so kitajske oblasti napovedale, da bodo pozorno spremljale nadaljnji potek dogodkov in sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito pravic in interesov kitajskih podjetij, še piše STA.