Znani Nobelovi nagrajenci za ekonomijo

Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2025 so prejeli Joel Mokyr, Philippe Aghion in Peter Howitt za prispevek k razumevanju vpliva novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast, je v ponedeljek sporočila Kraljeva švedska akademija znanosti.

Žirija je nagrado podelila v dveh delih. Mokyr je polovico nagrade prejel, ker “je opredelil predpogoje za trajnostno rast s tehnološkim napredkom”. Aghion in Howitt pa sta si drugo polovico razdelila “za teorijo trajnostne rasti s pomočjo ustvarjalnega uničenja”, piše STA.

Mokyr nizozemskih korenin ima dvojno izraelsko in ameriško državljanstvo in izvaja raziskave na Univerzi Northwestern v ZDA. Aghion predava na univerzah v Franciji in Združenem kraljestvu, Howitt pa je predavatelj na ameriški univerzi Brown.

Kaj so raziskovali

Letošnja nagrada govori o ustvarjanju in uničenju, je na podelitvi nagrad v Stockholmu povedal generalni sekretar Kraljeve švedske akademije znanosti Hans Ellegren. Trije nagrajenci so uspeli s svojim delom pojasniti, kako tehnološke inovacije dajejo zagon nadaljnjemu napredku.

Tehnologija hitro napreduje in vpliva na vse nas, saj novi izdelki in proizvodne metode v neskončnem ciklu nadomeščajo stare. To je osnova za trajnostno gospodarsko rast, ki ima za posledico boljši življenjski standard, zdravje in kakovost življenja ljudi po vsem svetu.

Vendar ni bilo vedno tako, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Ravno nasprotno – stagnacija je bila norma skozi večino človeške zgodovine. Kljub pomembnim odkritjem, ki so včasih vodila do izboljšanih življenjskih razmer in višjih dohodkov, se je rast sčasoma vedno umirila, besede žirije povzema STA.

Mokyr je “uporabil zgodovinske vire kot eno od sredstev za odkrivanje vzrokov, zakaj trajnostna rast postaja nova normalnost,” je žirija zapisala v izjavi.

Aghion in Howitt sta preučevala tudi mehanizme trajnostne rasti. Pri tem sta izdelala matematični model za tako imenovano ustvarjalno uničenje: ko na trg pride nov in boljši izdelek, podjetja, ki prodajajo starejše izdelke, izgubijo. Inovacija je tako tudi uničujoča, saj podjetje, katerega tehnologija postane zastarela, izpade iz konkurence.

Prvič podeljena leta 1969

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.

Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.

Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. Tradicionalno jih bodo vsem nagrajencem podelili 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma približno enega milijona evrov, še navaja STA.

Lansko Nobelovo nagrado za ekonomijo so za svoje delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na razlike v razvitosti med državami prejeli ameriški profesorji Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson. Med preteklimi prejemniki nagrade so tudi nekdanji predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke ter ekonomista Paul Krugman in Milton Friedman.