Nekdanji šef NKBM Kovačič še tretjič obsojen, tokrat zaradi poslov na Hrvaškem

Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča je tri nekdanje vodilne v NKBM in njenih hčerinskih družbah spoznal za krive očitkov o zlorabi položaja oziroma pomoči pri tem v zvezi z domnevno spornimi posli s hrvaškimi nepremičninami, poroča Večer.

Gre za nekdanjega predsednika uprave Matjaža Kovačiča, nekdanjega direktorja KBM Leasinga Igorja Šujico in njegovega predhodnika Borisa Cekova. Kovačiču je sodišče po poročanju STA izreklo kazen tri leta zapora in 15 tisoč evrov stranske kazni, Šujici leto in pol zapora, Cekovu pa enoletno zaporno kazen.

Kot piše Večer, obsojeni na izrek kazni niso prišli. Kovačič je sicer v svojih sklepnih besedah prejšnji teden specializiranemu državnemu tožilstvu očital, da je tako v obtožnici kot v sklepnih besedah izkrivljalo dejstva in manipuliralo z dokazi.

Sodba še ni pravnomočna. Zagovornika Kovačiča in Šujice sta po pisanju STA napovedala pritožbo, medtem ko bo tožilstvo o tem še razmislilo.

25-milijonsko oškodovanje

Kot je primer povzela STA, so obtoženi zlorabili položaj, ker naj bi s svojim vplivom dosegli odobritev kreditov za pridobitev več nepremičnin na Hrvaškem. Zemljišča so najprej kupila projektna podjetja, nato pa je družba Multiconsult s pomočjo kreditov banke v zelo kratkem času, a za precej višjo ceno, odkupila poslovne deleže teh podjetij in tako prišla do zemljišč, piše STA.

S tem naj bi Kovačič, članica uprave Manja Skernišak, nekdanji direktor KBM Leasinga Šujica in njegov predhodnik Cekov po prepričanju tožilstva oškodovali banko za več kot 25 milijonov evrov. Skernišak zaradi zdravstvenih težav sodijo ločeno, v ločenih postopkih pa še vedno poteka tudi sojenje več hrvaškim državljanom.

Kovačič je v sklepnih besedah državnemu tožilstvu očital, da je izkrivljalo dejstva in manipuliralo z dokazi.

Tožilka za visoke zaporne kazni

Tožilka Mojca Petan Žura je za Kovačiča, nekdanjega prvega moža takrat še državne banke, predlagala štiri leta in pol zapora, skupaj z dvema že izrečenima pravnomočnima kaznima pa izrek enotne zaporne kazni v višini devet let.

Nekdanji mariborski bankir je bil namreč na mariborskem sodišču v zadnjih dveh letih že obsojen v dveh zadevah, povezanih z lastnikom propadle družbe Delo Revije Matejem Raščanom. Leta 2023 mu je sodišče zaradi zlorabe položaja pri preprodaji delnic nekaterih elektro podjetij, s čimer naj bi Raščanu pomagal do denarja za nakup časopisne hiše Večer, izreklo leto in pol zapora, lani pa tri leta in devet mesecev zapora za zlorabo položaja v zadevi Monera, povezani z Raščanovim nakupom Dela Revije.

Obe sodbi sta medtem kljub pritožbi na višje sodišče postali pravnomočni, tako Kovačič kot Raščan pa sta zaprosila za alternativno prestajanje kazni, o katerih pa še ni pravnomočno odločeno, še piše STA.

Petan Žura je visoko kazen štirih let zapora predlagala tudi zoper Šujico, precej nižjo, in sicer leto dni alternativnega prestajanja kazni z delom v splošno korist, pa za Cekova. Obramba je obtožbe tožilstva označila kot neutemeljene in predlagala oprostilno sodbo.

Za Kovačiča sporno tolmačenje sporočil premierju

Kovačič se je v že omenjenih sklepnih besedah dotaknil treh zaseženih elektronskih sporočil takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, za katere tožilstvo trdi, da naj bi dokazovali, da je za posle na Hrvaškem iskal podporo v samem vrhu države. Na slednje sicer s strani premierja ni prejel odgovorov.

Vendar nekdanji bankir zatrjuje, da ti dopisi nimajo nikakršne zveze z obravnavano zadevo, saj so bili namenjeni seznanjanju najvišjega predstavnika države, torej 100-odstotnega lastnika banke, o priložnostih za nikoli realiziran nakup nekega drugega 100-kilometrskega zemljišča na hrvaški obali in potencialnih načrtih za nakup ene od manjših hrvaških poslovnih bank.

“Če je takšna manipulacija mogoča iz treh elektronskih sporočil, kakšna je mogoča šele iz okoli 20 tisoč strani obširnega sodnega spisa,” se je po pisanju STA v sklepni besedi vprašal Kovačič. Zavrnil je tudi očitke, da bi lahko kot predsednik uprave banke zlorabil svoj položaj v kreditnem odboru, ki je odločal o podeljevanju kreditov njihovi hrvaški družbi Multiconsult, pa tudi, da bi to storil kot član nadzornega sveta v omenjenem hrvaškem podjetju.

Absurdni in nedokazani se mu zdijo tudi očitki, da naj bi vedel za prvotne cene nepremičnin, ki naj bi jih v skladu z obtožnico s pomočjo kreditov Nove KBM Multiconsult pri kupovanju deležev podjetij, v čigar lasti so bile, precej preplačal in tako banko oškodoval za okoli 25 milijonov evrov.

Po njegovem tožilstvo ni dalo niti enega dokaza o naklepnem dejanju, prav tako o tem, zakaj bi zlorabil položaj zato, da bi protipravno premoženjsko korist zagotovil nekaj hrvaškim državljanom, ki jih ni poznal in nikoli videl, kar so ti ljudje, sicer prav tako obtoženi v tej zadevi, na sodišču tudi sami potrdili.