Nove Trumpove carine ne 10, temveč 15-odstotne. Veljati naj bi začele “takoj”

Ameriški predsednik Donald Trump je po sodni razveljavitvi carin podpisal izvršni ukaz, s katerim je uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA.

Danes pa je napovedal dodatni dvig novih carin na uvoz z napovedanih 10 na 15 odstotkov. Gre za najvišjo raven, ki mu jo omogoča zakon, ki ga je vzel kot podlago. Po njegovih besedah naj bi začele veljati takoj.

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da po temeljitem pregledu petkove “izjemno protiameriške odločitve” vrhovnega sodišča administracija dviga uvozne dajatve “na v celoti dovoljeno in zakonsko preizkušeno” raven 15 odstotkov.

Ameriško vrhovno sodišče je v petek razveljavilo carine, ki jih je Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa, piše STA. Trump je v odzivu v skladu z določili drugega zakona uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA.

Razveljavljen le del carin

Kot smo pisali, so bile razveljavljene le nekatere carine, ki jih je v zadnjem letu uvedel Trump. Druge ciljno usmerjene carine, ki temeljijo na zakonski podlagi o nacionalni varnosti (232. člen zakona o širitvi trgovine), bi medtem lahko bile spoznane za upravičene, piše Guardian.

Med blagom, za katero je administracija ocenila, da pomeni grožnjo za nacionalno varnost in so ga dodatno ocarinili, so na primer jeklo in aluminij ter avtomobili.

Do 150 dni

Sodišče je razveljavilo carine, ki jih je Trump uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa. Carine, ki jih uvaja zdaj, pa omogoča drug zakon, vendar lahko veljajo le do 150 dni, poroča televizija CBS.

Carine namreč uvaja na podlagi 122. člena zakona o trgovini iz leta 1974. Ta pravna določba predsedniku omogoča, da za 150 dni uvede dajatve v višini do 15 odstotkov, da se spopade z velikimi in resnimi težavami v plačilni bilanci. Po izteku tega roka je za nadaljevanje potrebna odobritev kongresa.

Glede na izvršni ukaz, ki ga je s tem v zvezi v petek podpisal ameriški predsednik, je iz novih carin izvzeto določeno uvoženo blago, vključno z nekaterimi uvoženimi živili, kritičnimi minerali, elektroniko in avtomobili. Prav tako ni obdavčeno blago iz Kanade in Mehike, ki je zajeto v trgovinskem sporazumu iz leta 2018.

Usoda držav EU negotova

Kaj to pomeni za uvoznike iz Evropske unije (EU) in Slovenije, še ni jasno. V Bruslju so včeraj dejali, da so v stiku s Trumpovo administracijo z namenom razjasnitve nadaljnjih korakov po sodbi.

Države so sicer s Trumpom sklepale trgovinske dogovore, da se izognejo sedaj razveljavljenim carinam, in usoda teh pogodb zaenkrat še ni jasna. “Nekatere veljajo. Mnoge veljajo. Nekatere ne bodo veljale in bodo nadomeščene z drugimi carinami,” je v petek dejal Trump.

Tako Velika Britanija kot Avstralija sta denimo z ZDA dogovorili carine v višini 10 odstotkov.

Tudi Bruselj in Washington sta po poročanju STA julija lani sklenila dogovor, po katerem so ZDA carine na uvoz večine blaga iz članic unije omejile na največ 15 odstotkov, Bruselj pa se je med drugim zavezal k odpravi carin na uvoz vseh industrijskih proizvodov.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki marca potuje na obisk k Trumpu v Washington, je danes napovedal, da se bo pred tem z evropskimi zaveznicami posvetoval o skupnem odzivu. “Glede tega bomo zavzeli zelo jasno evropsko stališče, ker je carinska politika vprašanje za Evropo, ne za posamezne države članice,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal za televizijo ARD.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je še pred najavo višje ravni carin danes dejal, da bo njegova vlada preučila morebitne posledice novih dajatev. Dodal je, da “najbolj poštena pravila vključujejo recipročnost in ne trpijo enostranskih odločitev”. “Mislim, da bi morali ciljati na pristop, ki bi na mednarodni ravni umiril napetosti, in še naprej posodabljati svoje gospodarstvo,” je dodal.

Tako Merz kot Macron sta sicer v odločitvi vrhovnega sodišča prepoznala tudi pozitiven znak glede delovanja demokracije. “V včerajšnji odločitvi vrhovnega sodišča vidim element, ki me pomirja: ločitev oblasti v ZDA očitno še vedno deluje,” je ocenil Merz in dodal, da je to dobra novica.

Bodo vračali že pobrane carine?

Po petkovi sodni odločitvi še ni jasno, kaj vse bo Trump ukrenil glede carin v prihodnje, niti kako ali sploh bo njegova vlada vrnila doslej pobrane nezakonite carine.

Uradu ameriškega trgovinskega predstavnika Jamiesona Greerja je v petek tudi naročil, naj začne preiskave “nekaterih nerazumnih in diskriminatornih” dejanj, politik in praks, ki obremenjujejo ali omejujejo trgovino ZDA v skladu s 301. členom drugega trgovinskega zakona, je sporočila Bela hiša. Ta zakon vladi omogoča uvedbo carin in drugih ukrepov za odpravo nepoštenih trgovinskih praks.

Greer je v izjavi v petek zvečer dejal, da pričakuje, da bodo preiskave zajele večino glavnih trgovinskih partneric. Dejal je, da bodo potekale po pospešenem časovnem načrtu in da lahko privedejo do uvedbe carin.