Za upokojence več kot 100 milijonov manj, zavod kritičen do sprememb zakona

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) se ne strinja, da nove predlagane spremembe zakona o zimskem regresu in prenovi ugotavljanja davčne osnove za normirance ne bodo imele vpliva na državni proračun, in opozarja, da predlagani zakon “nedvomno zmanjšuje priliv v pokojninsko blagajno”, so sporočili v izjavi za javnost.

Gre za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je bil v državnem zboru vložen 30. januarja.

Kot pravijo pri zavodu, predlog zakona predvideva nižanje zavarovalne osnove za samozaposlene in kmete, ki v predhodnem davčnem letu niso presegli 30 tisoč evrov prihodkov. Ta se s trenutne najnižje stopnje 60 odstotkov povprečne letne plače, preračunane na mesec, znižuje na 60 odstotkov minimalne letne plače, preračunane na mesec. Zakon predvideva tudi vračilo preveč plačanih prispevkov v 2026, so dejali.

Privilegirana obravnava

Zavod opozarja, da predlagan zakon v delu, kjer odstopa od določb trenutno veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), “nedvomno zmanjšuje priliv v pokojninsko blagajno in posledično povišuje obveznost državnega proračuna za zagotavljanje sredstev zavodu. Na drugi strani pa odstop vnaša v sistem privilegirano obravnavo za posamezni kategoriji zavarovancev, brez razumno utemeljenega razloga za razlikovanje. Pri zavarovancih, ki bi imeli prihodek v višini 30.001 evrov, bi veljali bistveno strožji pogoji za določitev osnove za plačilo prispevkov,” pravijo.

Po njihovih navedbah trenutno veljavni 145. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) “ureja na enoten način zavarovalne osnove za samozaposlene, družbenike in kmete, pri čemer je za vse kategorije osnova dobiček zavarovanca. Dodatna ugodnost pa je možna pri samozaposlenih, kjer se ugotovljen dobiček za določitev zavarovalne osnove zniža za 25 odstotkov.” Ob tem opozarjajo, da bi sprejetje predloga vzpostavilo notranje neskladnje s 145. členom, kjer bi se na enem mestu kot osnova za plačilo prispevkov upošteval dobiček, na drugem mestu pa prihodek zavarovanca.

“Ob uveljavitvi reforme ZPIZ-2O s 1. 1. 2026 smo v zavodu pričakovali, da se bodo s tem nehali parcialni posegi v pokojninski sistem, ki smo jim bili priča predvsem od leta 2020 dalje,” je komentiral direktor ZPIZ Marijan Papež.

Po njegovih besedah je omenjena reforma postavila “dobre temelje za nadaljnjo vzdržnost sistema, dostojnejše pokojnine in zaupanje v sistem.” Pred njenim sprejetjem so se vlada in socialni partnerji pogajali tudi o ustreznosti osnov za plačilo prispevkov in kljub predlogom za povišanje te osnove ostali pri obstoječih osnovah, pravijo v ZPIZ.

Nižji prispevki

Zavod se tako ne strinja z navedbo v predlogu zakona, da ta ne bo imel finančnih posledic za proračun. Kot pravijo, “prihodki zavoda iz prispevkov že sedaj ne zagotavljajo dovolj visokih sredstev, ki bi lahko pokrivali vse obveznosti zavoda in jih sofinanciramo iz državnega proračuna. Ob upoštevanju navedenega predloga pa se bo obveznost za državni proračun le še dodatno povišala.”

Pri tem so izračunali, da je bilo novembra lani dobrih 87 tisoč samozaposlenih oseb, od katerih jih okrog 80 odstotkov plačuje prispevke od najnižje predpisane zavarovalne osnove (1.436,95 evra) v višini 349,9 evra. Na podlagi zakonskega predloga bi se najnižja zavarovalna osnova znižala na 889,13 evra, prispevki pa bi znašali 216,5 evra – 133 evrov manj na posameznika na mesec ali 112 milijonov evrov manj v pokojninski blagajni na letni ravni, pravijo v ZPIZ.

Kot smo pisali, poslanci Svobode pričakujejo manjši izpad, in sicer 60 milijonov evrov.

V ZPIZ poudarjajo tudi, da so kmetje v obstoječi ureditvi že ugodneje obravnavani, saj prispevek delodajalca za te zavarovance krije država. Trenutno je v obvezno zavarovanje vključenih 8.948 kmetov.

Škodljiv poseg

Papež je nove spremembe opisal kot “nerazumen in škodljiv poseg v bistvo sistema obveznega in pokojninskega zavarovanja”, ki da v sistem vnaša dodaten socialni korektiv, ki tja ne sodi. Socialni korektiv posameznega zavarovanca na mesečni ravni po podanem predlogu znaša 414,91 evra. Iz predloga zakona po oceni ZPIZ izhaja, da bi večji del priznane pravice izhajal iz socialnega korektiva in ne iz vplačanih prispevkov, kar odstopa od temeljev sistema.

“Z navedeno spremembo se neposredno poseže v bistvo sprejete reforme, da je pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov. Odstopa tudi od vladnega predloga za pogajanja, da naj bi se minimalna osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene postopno dvignila, kar v pogajanjih ni bilo dogovorjeno, čeprav je bilo pri vseh zavedanje, da plačilo od najnižje osnove pomeni, da je zajeten del odmerjene pokojnine socialni korektiv,” je dejal.

Po njegovem gre za rušenje obstoječega sistema in slabo sporočilo “za vse, ki v sistem plačujejo bistveno več, celo sto odstotkov več, na koncu pa bo njihova pokojnina enaka. Odpira se tudi vprašanje dela na črno, saj ti samozaposleni in kmetje ne bodo zainteresirani, da presežejo prag 30.000 evrov, ker bodo s tem podvrženi višjim prispevkom,” dodaja.

“Seveda je na koncu na politiki, kakšne odločitve sprejme. Zato je še toliko večja odgovornost predlagateljev, če bo prišlo do sprejetja te določbe, in najbrž si ne želijo rušiti sistema, kar pa bi sprejetje te določbe vsekakor bilo,” je sklenil Papež.