Zaradi dolga do slovenskega podjetja BiH grozijo blokada letov in zaplembe

Izguba nadzora nad bosansko-hercegovskim nebom, na stotine odpuščanj, zaseg stavb Centralne banke Bosne in Hercegovine. Vse to bi lahko bile posledice, če slovensko podjetje Viaduct po razsodbi pred arbitražnim sodiščem v Washingtonu ne bo dobilo izplačila v višini več kot 110 milijonov mark (okoli 56 milijonov evrov), za katerega je odgovorna vlada Republike Srbske, poroča N1 BiH.

Kako je prišlo do spora

Ker je zgodba nekoliko zapletena, najprej pojasnimo, za kaj gre.

Republika Srbska je leta 2004 s podjetjem HES Vrbas, katerega večinski lastnik je slovensko podjetje Viaduct, podpisala 165 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo za izgradnjo dveh hidroelektrarn na tej reki. Do spora je prišlo, poroča Radio Svobodna Evropa, ker je vlada Republike Srbske nato leta 2013 podelila koncesijo lastni Elektroprivredi nekaj kilometrov stran in s tem ogrozila slovenski projekt. Viaduct je ponudil sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe, kar je vlada v Banjaluki zavrnila in pogodbo enostransko prekinila.

HES Vrbas je nato oktobra 2015 na vlado Republike Srbske vložil odškodninski zahtevek zaradi odpovedi pogodbe. Ker je vlada zahtevo zavrnila, je Vidauct kot večinski lastnik HES Vrbas leta 2016 v Washingtonu vložil zahtevo za arbitražo z BiH pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID).

BiH je arbitražni spor na arbitražnem sodišču v Washingtonu leta 2022 izgubila. Vlada entitete je nato vložila zahtevo za razveljavitev te odločitve in dala brezpogojno jamstvo, da bo dolg poplačala, če odločba ne bo razveljavljena. Arbitražni svet v Londonu je v začetku maja lani njihovo zahtevo po razveljavitvi zavrnil.

Podjetje Viaduct je po arbitražni razsodbi lani napovedalo prisilno izterjavo 46 milijonov evrov odškodnine z obrestmi zaradi enostranske prekinitve pogodbe za izgradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas.

Grožnja zaustavitve letalskega prometa

Zdaj se neporavnani dolg do Viaducta povečuje za 18 tisoč mark obresti na dan in skupaj znaša že več kot 110 milijonov mark (okoli 56 milijonov evrov).

Poleg tega neporavnani dolg, kot smo poročali konec marca, že povzroča ogromne težave agenciji za zagotavljanje storitev v zračnem prometu BiH BHANSA, saj ne bo mogla prejemati denarja od Evropske organizacije za varnost zračnega prometa Eurocontrol. Ta je konec marca namreč obvestil agencijo BHANSA, da je na podlagi sodne odločbe odrejena zamrznitev vseh izplačil agenciji. BHANSA se na povpraševanje N1 BiH o tem, ali so plače že vprašljive, ni odzvala.

Letalski strokovnjak Omer Kulić pa je za N1 BiH dejal: “Tudi v najslabšem primeru bi preleti nad Bosno in Hercegovino še vedno potekali. Kako? Izvajali bi jih Hrvaška in Srbija. Če BHANSA ne bi bila operativna, bi ti dve državi imeli imeli nadzor, kar bi pomenilo, da smo izgubili nadzor nad nebom. Še večji problem bi bil, da na naših letališčih ne bi bilo pristankov.”

V tem primeru bi bila letališča zaprta. Delavci agencija BHANSA čakajo na razplet zadeve, za danes pa je predvidena izredna seja Sveta ministrov BiH.

Na Eurocontrolu so za Forbes Slovenija zapisali le, da mora Eurocontrol zaradi naloga za zaseg, ki ga je izdalo belgijsko sodišče za izvršitev arbitražne odločbe proti Bosni in Hercegovini, trenutno zamrzniti pristojbine za prevoze, ki jih pobira v imenu Bosne in Hercegovine.

Na trnih tudi v Centralni banki BiH

Kako se bo razpletlo, je pomembno tudi za Centralno banko Bosne in Hercegovine. Viaduct je namreč maja lani v skladu z arbitražno razsodbo ICSID pred tamkajšnjimi sodišči zahteval izvršbo treh stavb Centralne banke BiH, in sicer v Banjaluki, Brčkem in Mostarju. Občinsko sodišče v Mostarju je sredi marca potrdilo rubež stavbe Centralne banke BiH v tem mestu, sodba sicer še ni pravnomočen. Čakajo pa se sodbe tudi drugih sodišč.

V Centralni banki so za N1 BiH povedali, da je bila vložena pritožba zoper sodbo Občinskega sodišča v Mostarju, s katero je bil odobren zaseg bančne stavbe v tem mestu.

Kaj pravi odvetnik Viaducta

Nenad Baroš, pravni zastopnik podjetja Viaduct, je za N1 BiH povedal: ”Trenutno čakamo na odločitev sodišča o tej zadevi in sodne odločitve o drugih sproženih izvršilnih postopkih. Predvsem mislim na izvršilne postopke nad premoženjem Centralne banke v Banjaluki in Brčkem.” Med drugim so pred Občinskim sodiščem v Sarajevu vložili zahtevo za izvršbo neposredno na račun Sveta ministrov oziroma na državno blagajno.

Pravna ekipa slovenskega podjetja je predhodno pojasnila, da so pripravljeni umakniti tožbo, če bi Republika srbska plačala 11 milijonov evrov. To je vlada entitete takrat zavrnila. Znesek se je z arbitražno razsodbo povečal za petkrat, poroča N1 BiH.

Tako bi lahko centralna banka utrpela velike izgube v primeru neporavnanega dolga. Na današnji seji bo finančni minister Srđan Amidžić predlagal način poravnave dolga. Minister za zunanje zadeve Elmedin Konaković pravi, da bo država denar plačala, a ga nato terjala od entitete Republika srbska.

Brez prihodkov

Po podatkih poslovne baze Gvin je Viaduct v 85-odstotni lasti Borisa Goljevščka, preostalih 15 odstotkov ima Vladimir Zevnik. Podjetje od leta 2010 ni zabeležilo prihodkov. Po zadnjih javno dostopnih podatkih iz leta 2023 ima 78,6 milijona evrov sredstev in 24,5 milijona evrov kapitala. V podjetju za naša vprašanja niso bili dosegljivi.