Zakaj nihče noče biti direktor Umarja

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) že več kot 15 mesecev vodi vršilka dolžnosti direktorice. Zadnja direktorica s polnim mandatom je bila Maja Bednaš, ki je urad vodila od junija 2019 do junija 2024. Marca 2023 je postala tudi predsednica strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade Robertu Golobu, a je v začetku leta 2024 odstopila.

Potem ko se ji je junija 2024 iztekel še mandat direktorice, je ostala vršilka dolžnosti. Vlada jo je kar trikrat postavila za vršilko dolžnosti, zadnjič za tri mesece, saj na daljše obdobje ni več pristala.

Pred dobrim tednom dni pa jo je nasledila – znova kot vršilka dolžnosti – dolgoletna namestnica direktorice urada Alenka Kajzer.

Umar je samostojna vladna služba, njen direktor pa je odgovoren neposredno predsedniku vlade.

Trije neuspešni natečaji

V zadnjem letu in pol so se odvili trije javni natečaji, nobeden od njih pa se ni zaključil z imenovanjem direktorja oziroma direktorice Umarja.

“Do neimenovanj vršilcev dolžnosti ni prihajalo zaradi odločitve predstojnika, temveč zato, ker v natečajnih postopkih ni bilo mogoče izbrati ustreznega kandidata,” pravijo v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Zatrjujejo, da je urad tudi pod vodstvom vršilca dolžnosti deloval strokovno in nemoteno, saj ima ta enaka pooblastila kot redno imenovani direktor.

“Obe dosedanji vršilki dolžnosti sta dolgoletni uslužbenki urada z vsemi potrebnimi znanji in izkušnjami, zato je bila kontinuiteta strokovnega dela ves čas zagotovljena,” zagotavljajo v premierjevem kabinetu.

Kot razlog, da Umar še vedno vodi vršilka dolžnosti, pa navajajo nepopolne prijave, umik kandidatur in naknadni odstop kandidata.

Do neimenovanj vršilcev dolžnosti ni prihajalo zaradi odločitve predstojnika, temveč zato, ker v natečajnih postopkih ni bilo mogoče izbrati ustreznega kandidata.

Kabinet predsednika vlade

Kandidat izbran, a si je premislil

Da za vodenje urada ni večjega zanimanja, pa kaže tudi majhno število prijav.

Na prvi javni natečaj, objavljen marca lani, sta prispeli dve prijavi. Eden od kandidatov ni izpolnjeval natečajnih pogojev, drugi pa jih je izpolnjeval, vendar med postopkom svojo prijavo umaknil. Po naših informacijah je pogoje izpolnjevala Lejla Fajić, vodja sektorja za makroekonomske politike na Umarju. Kandidaturo pa je umaknila iz osebnih razlogov.

Natečaj je bil tako zaključen brez izbire, zato je bil novembra lani objavljen nov razpis. Nanj je prispela zgolj ena nepopolna prijava, ki je kandidat po pozivu ni dopolnil. Zato je bil tudi ta natečaj neuspešno zaključen.

Sledil je tretji razpis, ki je bil objavljen aprila letos. Tokrat je prispelo nekaj več prijav, pet. Od tega je bila ena prepozna, trije kandidati pa niso izpolnjevali pogojev. Natečajne pogoje je tako izpolnjeval en kandidat, ki ga je posebna natečajna komisija ocenila kot primernega, vendar je v nadaljevanju prijavo umaknil.

Po naših informacijah je šlo za enega od zaposlenih na Banki Slovenije, ki si je premislil tik pred podpisom pogodbe. V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so nam potrdili, da je vodja kabineta Luka Špoljar z njim opravil krajši pogovor. “Sledila je osebna odločitev kandidata, da odstopi od kandidature. Osebne odločitve ne moremo komentirati, lahko pa potrdimo, da je izhajala iz razlogov na strani kandidata,” so navedli.

Nizka plača in tveganje razrešitve

Razlogov za majhno zanimanje za položaj direktorja Umarja je po besedah nekaterih poznavalcev več. Eden od njih naj bi bila plača, ki je bila še zlasti pred letos začeto plačno reformo relativno nizka.

Kot drugi razlog navajajo nestabilnost položaja; vsak novi predsednik vlade lahko namreč v enem letu po nastopu funkcije direktorja Umarja nekrivdno razreši. Ko se bližajo volitve, je nestabilnost položaja še toliko večja.

Tretji razlog pa je pričakovanje možnih kandidatov, da se bo na razpis prijavil vršilec dolžnosti in da je torej mesto že vnaprej “rezervirano”. Donedavna vršilka dolžnosti direktorice Umarja Bednaš se sicer na nobenega od zadnjih treh razpisov ni prijavila.

Na nizko število prijav na najvišje uradniške položaje že več let opozarja uradniški svet. Ta za vsak javni natečaj imenuje posebno natečajno komisijo, ki mora oceniti primernost kandidatov za uradnike na položaju.

V poročilu za lansko leto je uradniški svet zapisal, da je sicer število prijav pokazalo trend rasti v primerjavi s predhodnimi leti, a zgolj navidezno. Na 49 objavljenih posebnih javnih natečajev v letu 2024 je prispelo 153 prijav, kar v povprečju predstavlja 3,1 kandidata na posamezen javni natečaj.

A je kar 46 kandidatov podalo nepopolne vloge, ki je kljub pozivu niso dopolnili. Dodatnih 21 kandidatov je vlogo umaknilo. “Slednje pomeni, da so posebne natečajne komisije le v 86 primerih presojale izpolnjevanje pogojev kandidatov za razpisani položaj in njihovo strokovno usposobljenost, kar predstavlja zgolj 56 odstotkov vseh prejetih prijav,” so navedli v poročilu.

Tako je v postopkih dejansko sodelovalo le 1,7 kandidata na posamezni javni natečaj, kar je primerljivo s trendom zadnjih let, so še dodali.

Sistemski problem, a plačna reforma pomaga

Uradniški svet kot ključno sistemsko pomanjkljivost, zaradi katere je število prijav majhno, navaja “možnost nekrivdne razrešitve uradnika na položaju in to v izjemno dolgem časovnem obdobju enega leta od nastopa funkcije funkcionarja oziroma imenovanja”.

Izpostavlja še institut imenovanja vršilcev dolžnosti, ki pri drugih kandidatih pogosto vzbuja vtis, da je položaj že vnaprej zaseden. To podkrepi s konkretnimi številkami: “V letu 2024 se je na 49 objavljenih posebnih javnih natečajev prijavilo 33 imenovanih vršilcev dolžnosti, pri čemer je bil v 10 primerih vršilec dolžnosti tudi edini kandidat za razpisani položaj.”

Že konec lanskega leta pa naj bi se po navedbah uradniškega sveta pri prijavah začel kazati pozitiven vpliv plačne reforme. Ta je namreč prinesla “postopen, vendar opazen dvig osnovnih plač uradnikov na položajih in višje odpravnine ob razrešitvi brez razloga”.

Kmalu nov natečaj

V premierjevem kabinetu pravijo, da bo nov javni natečaj za direktorja Umarja objavljen v najkrajšem možnem času. Ob tem izpostavljajo željo, da bi ustrezno usposobljeni in kvalificirani kadri prepoznali pomen “tega pomembnega položaja” in se odločili za prijavo.

Umar vsako leto pripravlja gospodarske napovedi, ki so med drugim osnova za oblikovanje proračunskih dokumentov.