Zakaj Korejci izstopajo iz tekme za slovenske milijarde

Južnokorejski Korea Hydro & Nuclear Power (KHNP) je ves čas veljal za resnega kandidata za gradnjo drugega bloka krške nuklearke (JEK2). Šef predstavništva KHNP v Pragi Minhvan Čang je leta 2022 za Finance dejal, da je podjetje v okviru priprav na projekt že podpisalo pogodbo z enim od slovenskih podjetij.

Junija lani so se Korejci – kot že pred njimi ameriški Westinghouse in francoski EDF – predstavili slovenskim podjetjem. Na dogodku, katerega namen je bil predstaviti priložnosti za slovensko dobavno verigo v primeru gradnje JEK2, je bil prisoten tudi predsednik in glavni izvršni direktor KHNP Jooho Whang.

Mesec dni kasneje so bili Korejci izbrani za gradnjo nove jedrske elektrarne na Češkem. Nedavno pa so Gen energijo obvestili o tem, da se za slovenski projekt ne bodo več potegovali. Obrazložitev je bila skopa, izhaja iz odgovora Gen energije. “Kot razlog so navedli, da njihova odločitev temelji na oceni trenutnega poslovnega okolja in spremembi njihovih strateških poslovnih prioritet,” so nam pojasnili v slovenskem državnem podjetju, ki vodi projekt JEK2.

V igri ostajata Westinghouse in EDF

Gen energija je Korejce, prav tako pa tudi ameriški Westinghouse in francoski EDF, povabila k oddaji ponudbe za sodelovanje pri izdelavi študije sprejemljivosti dizajnov (tako imenovani Technical Feasibility Study) za energetski megaprojekt. Do roka je dobila le ponudbi EDF in Westinghouse.

Umik Korejcev ima takojšnje posledice za slovenski projekt: na mizi so namesto osmih ostali trije reaktorji; Westinghousov AP 1000 ter EDF-jeva tlačnovodna reaktorja EPR 1200 in EPR 1650. Direktor Gen energije Dejan Paravan je zagotovil, da konkurenca ostaja zadostna in da poteza Južnih Korejcev ne vpliva na ekonomiko projekta, ki investicijsko vrednost JEK2 brez stroškov financiranja ocenjuje med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Gen energija je zdaj z Američani in Francozi že podpisala pogodbi za pripravo študije. To je nov korak za megaprojekt, ki je sicer po padlem jesenskem referendumu izgubil zagon.

Zavrnili tudi Švede

Nekaj več vpogleda v razloge za umik Južnokorejcev daje portal businesskorea.co.kr, ki uvodoma prav tako ugotavlja, da je odločitev za umik “v nasprotju” z dosedanjimi prizadevanji KHNP, vezanimi na slovenski projekt, vključno s promocijskim dogodkom junija lani.

Portal piše, da se je že pred umikom iz projekta JEK2 KHNP umaknil tudi iz tekme za gradnjo novega švedskega reaktorja, ki ga vodi švedsko državno energetsko podjetje Vattenfall. Poročanje švedskih medijev potrjuje, da je KHNP res decembra lani sporočil, da v pogovorih ne bo sodeloval.

Kot razlog za umik iz dveh projektov pa se po navedbah businesskorea.co.kr omenja januarska poravnava KHNP z družbo Westinghouse v sporu glede intelektualne lastnine. Zdaj že nekdanja ameriška ministrica za energetiko Jennifer Granholm je januarja dejala, da bi lahko dogovor med podjetjema “tlakoval pot za več sto milijard dolarjev vredne projekte sodelovanja v prihodnosti”, iz česar bi lahko sklepali, da bosta podjetji sodelovali pri projektih.

Iz dosedanjega ravnanja podjetij pa je mogoče sklepati, da sta si podjetji razdelili tržišča, pri čemer Westinghouse pokriva evropski trg, Južna Koreja pa območje Bližnjega vzhoda. Edina izjema je gradnja dveh jedrskih reaktorjev na Češkem, 15-milijardni posel, ki naj bi ga Čehi in Južni Korejci s pogodbo zapečatili prihodnji mesec. To bosta prva korejska reaktorja v Evropi; prvega naj bi začeli graditi leta 2029, dokončan pa naj bi bil leta 2036. Sicer pa naj bi se Korejci osredotočili na male modularne jedrske reaktorje (SMR).

Izgubili najbolj živahen trg?

Korejski portal pa piše, da bi bila, če to drži, nova delitev lahko slaba za KHNP, saj Evropa predstavlja pomemben del prihodnjega povpraševanja po novih jedrskih elektrarnah. Omenjajo napovedane investicije v evropskih državah, kot so Poljska, Ukrajina, Francija in Romunija. V načrtu je okoli 40 reaktorjev.

Na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi Južna Koreja delovala samostojno, je po pisanju korejskega medija načrtovanih manj projektov. To bi lahko otežilo doseganje cilja vlade Yoon Suk Yeola, da KHNP do leta 2030 izvozi deset jedrskih reaktorjev.