Zakaj Evropa ne more ustvariti podjetja, vrednega tisoč milijard

Na seznamu najvrednejših podjetij na svetu podjetij na vrhu prevladujejo ameriška podjetja. Na prvem mestu je proizvajalec naprednih čipov Nvidia s tržno kapitalizacijo okoli 4,4 bilijona dolarjev. Sledijo drugi znani tehnološki velikani – na drugem mestu je Apple z okoli 3,9 bilijona dolarjev, mesto za njim je Alphabet (Google) s približno 3,7 bilijona dolarjev vrednosti, Microsoft z 2,9 bilijona je četrti in Amazon z okoli 2,2 bilijona dolarjev peti.

Najvrednejše evropsko podjetje šele na 20. mestu

Tudi na prvih 20 mestih prevladujejo ameriška podjetja, ki imajo s tem tudi močan vpliv na svetovno politiko in ekonomijo. Najvrednejše evropsko mesto je na repu prve dvajseterice. To je nizozemski proizvajalec naprav za proizvodnjo najnaprednejših polprevodnikov ASML z vrednostjo okoli 570 milijard dolarjev, sledi farmacevt Roche na 31. mestu z okoli desetino Alphabetove vrednosti, na tretjem mestu najvrednejših evropskih podjetij je še en švicarski farmacevt Novartis z okoli 325 milijard dolarjev vrednosti.

ZDA imajo 10 podjetij, ki so vredna bilijon ali več, Evropa nobenega. Razlogov za to je več. Eden od teh je tudi razvita start up scena v ZDA, iz katerih nastajajo podjetniški velikani. Po podatkih PwC ima več kot polovica samorogov, to je zagonskih podjetij, vrednih vsaj milijardo dolarjev, sedež v ZDA, medtem ko jih je v Evropi manj kot deset odstotkov. Od slednjih največ na Nizozemskem, in sicer 11 odstotkov. In še en podatek, med letoma 2008 in 2021 je bilo v Evropi ustanovljenih 147 samorogov. Od teh jih je 40 svoj sedež preselilo v tujino, 32 v ZDA, kaže analiza Evropske komisije.

Prvaki rasti v Bruslju

Eden od razlogov za to je pomanjkanje tveganega kapitala v Evropski uniji. Kateri so še drugi razlogi, kako premostiti ovire in oblikovati takšen podjetniški ekosistem, da bo tudi v Evropi mogoče ustvariti bilijonsko podjetje, bodo razpravljali na konferenci Prvaki rasti, ki bo 23. in 24. marca v Bruslju in je del projekta Future 500. Konferenca sledi uspešni predstavitvi pobude na razprodani konferenci na Bledu v okviru BSF, dogodek si je prek spleta ogledalo več kot 7.000 ljudi.

Na konferenci konec marca bodo med drugimi govorili evropski komisarki, za širitev Marta Kos ter za finančne storitve in varčevalno-naložbeno unijo Maria Luís Albuquerque, generalni direktor Evropske investicijske banke (EIB) Jean-Christophe Laloux, generalna direktorica Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Kerstin Jorna, predsednik odbora European Innovation Council (EIC) Michiel Scheffer, regionalni direktor pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) Miljan Ždrale, vodje evropskih borz ter inovativni podjetnice in podjetniki, ki so ustvarili svetovno uspešna podjetja; ustvarjajo energijsko učinkovite čipe za rešitve generativno umetne inteligence, neinvanizvne naprave za stimulacijo možganov, tehnologije vesoljske logistike in mnogi drugi.

“Pritisk, da bi financirali preteklost”

“Zadeve se v Bruslju sicer že premikajo,” pravi Stjepan Orešković, pobudnik iniciative Future500 in ustanovitelj družbe Bosqar. Pri tem omeni varčevalno-naložbeno unijo in tako imenovani 28. režim. Slednji bi za podjetja prinesel en pravni okvir, en sklop pravil, ki bi veljal po vsej EU. Pri širitvi posla znotraj EU morajo podjetja zdaj upoštevati 27 različnih regulatornih okvirjev, torej skupkov davčne in delovnopravne zakonodaje ter zahtev glede skladnosti.

Orešković omeni tudi novi Evropski sklad za konkurenčnost, ki bo vlagal v strateške tehnologije. »Sklad, ki bo imel 409 milijard evrov, je namenjen financiranju prihodnosti, v praksi pa je ogromen pritisk, da bi financiral preteklost, da se denar nameni za stare industrije ali preoblikovanje starih industrij v kvazi nove,« opozarja Orešković. “Če pa imamo objektiven instrument, z njim pokažemo, katera podjetja resnično imajo prihodnost.”

Metodologija bo znana aprila

V okviru iniciative bodo poskušali prepoznati 500 inovativnih in hitro rastočih evropskih podjetij, posebej iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Metodologija je po devetih mesecih dela narejena, prav tako indeks in aplikacija, pravi Orešković, vse skupaj bodo predstavili aprila. Dodaja, da so pri oblikovanju metodologije sodelovali strokovnjaki iz različnih univerz, med njimi Oxforda in Harvarda, inovativni podjetniki iz Nemčije, Hrvaške, Slovenije, in profesorji IEDC – Poslovne šole Bled. Sto slovenskih podjetij z največjim potencialom bodo predstavili maja.