Trumpove carine “velik udarec za svetovno gospodarstvo”, prihajajo protiukrepi

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po napovedi Donalda Trumpa o uvedbi 20-odstotnih dajatev na evropsko blago (in tudi 25-odstotni dodatni carini na uvoz vozil, ki danes že začne veljati) dejala, da Komisija “pripravlja nadaljnje protiukrepe” za zaščito svojih interesov.

Von der Leyen je ZDA pozvala, naj “preidejo od konfrontacije k pogajanjem”. “Napoved predsednika Trumpa o uvedbi splošnih carin za ves svet, vključno z EU, je velik udarec za svetovno gospodarstvo. Globoko obžalujem to odločitev,” je predsednica Komisije v četrtek ob petih zjutraj sporočila iz Samarkanda v Uzbekistanu, kjer se bo udeležila prvega vrha EU in srednje Azije.

Kot smo pisali, naj bi imel Washington do zdaj bore malo posluha za evropske pogajalce, ki so sicer poskušali privoliti v dodatne nakupe ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), pripravljeni so bili tudi znižati carine na uvoz ameriških vozil iz ZDA v EU.

The universal tariffs announced by the US are a major blow to businesses and consumers worldwide.

Europe is prepared to respond.

We'll always protect our interests and values.
We're also ready to engage.

And to go from confrontation to negotiation ↓ https://t.co/WbXqsN4ZX7

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) April 3, 2025

Ameriški minister: Ne odzovite se

Včerajšnji napovedi predsednika Trumpa je sledil poziv ameriškega ministra za finance Scotta Bessenta, naj se države ne odzovejo na nove carine.

“Naredite korak nazaj, počakajmo, da vidimo, kako bo šlo. Če boste uvajali povračilne ukrepe, se bo situacija še stopnjevala. Če ne boste, je to najvišja meja, je Bessent dejal za Fox News.

Mnogi analitiki in strokovnjaki zadnje mesece svarijo, da bi lahko Trumpove poteze svet potegnile v spiralo ukrepov in protiukrepov, kar bi pomenilo trgovinsko vojno. Recipročne carine bodo prizadele več kot 180 držav in območij po svetu. Trump je napovedal 10-odstotno osnovno carinsko stopnjo, za nekatere države pa je ta višja; za EU, kot omenjeno, 20 odstotkov, za Kitajsko 34 odstotkov, za Vietnam 46 odstotkov, za Tajvan 32 odstotkov.

Izziv, kako spraviti ZDA za pogajalsko mizo

Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni, ki trenutno velja za eno največjih zaveznic Washingtona med evropskimi voditelji, je napovedane ameriške carine označila za “napako” ter dejala, da bi lahko vodile v trgovinsko vojno. “Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi dosegli dogovor z ZDA s ciljem preprečiti trgovinsko vojno, ki bi neizogibno oslabila Zahod v korist drugih svetovnih akterjev,” je zapisala v izjavi.

Tudi Švedska in Irska “obžalujeta” dodatne carine. “Ne želimo, da se trgovinske ovire povečujejo. Ne želimo trgovinske vojne. Zaradi tega bi bilo naše prebivalstvo revnejše, svet pa dolgoročno nevarnejši,” je dejal švedski premier Ulf Kristersson. Je pa dodal, da je Švedska dobro pripravljena na to, kar se dogaja. “Stojimo na trdnih gospodarskih temeljih, z vrhunskimi javnimi financami,“ je dodal.

Irski minister Simon Harris je v izjavi dejal, da mora blok “v svojem odzivu ostati miren in preudaren”, ter dodal, da sta “EU in Irska pripravljeni poiskati rešitev s pogajanji z ZDA”. “Skupaj s kolegi iz vlade, uradniki in EU bomo v prihodnjih urah in dneh preučili razmere in najboljši način odziva. EU se bo morala odzvati na sorazmeren način, ki bo zaščitil naše državljane, delavce in podjetja,” je dodal.

Predsednik odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino Bernd Lange je dejal, da se bo EU odzvala “z zakonitimi, legitimnimi, sorazmernimi in odločnimi ukrepi”. “Upam, da bodo naši argumenti in odločnost našega odziva zadostna spodbuda, da se ZDA usedejo za pogajalsko mizo,” je dejal Lange.

Nemška industrija: Ohranimo hladno glavo

Nemško združenje avtomobilske industrije (VDA) meni, da bodo carine “ustvarile le poražence”.

“Pozivamo EU, da ukrepa skupaj in s potrebno močjo, hkrati pa še naprej sporoča svojo pripravljenost na pogajanja,“ je sporočilo združenje VDA.

Nemška kemična industrija, ki šteje ZDA za svoj največji izvozni trg, je EU pozvala, naj “ohrani hladno glavo”, in poudarila, da bi “zaostrovanje le še povečalo škodo”.

Protiukrepe napovedali tudi Kitajska in Kanada

Kitajska je v četrtek izjavila, da odločno nasprotuje novim obsežnim ameriškim carinam, in napovedala “protiukrepe za zaščito svojih pravic in interesov“.

Trump je za Kitajsko, eno največjih trgovinskih partneric ZDA, uvedel 34-odstotne carine. To je dodatek k 20-odstotni stopnji, ki je bila uvedena prejšnji mesec. Poleg tega je Washington za Peking, tako kot za ostale države, uvedel 25-odstotne carine za uvoz aluminija in jekla, uvaja pa še 25-odstotno dodatno carino na uvoz vozil.

Peking se je na 20-odstotno dajatev že odzval z do 15-odstotnimi dajatvami na vrsto ameriškega kmetijskega blaga, vključno s sojo, svinjino in piščancem. V odzivu na nov carinski paket pa je pozval k pogajanjem. “V trgovinski vojni ni zmagovalca, protekcionizem pa nima izhoda,” je sporočila kitajska vlada in dodala, da je “zgodovina dokazala, da z zviševanjem carin ZDA ne morejo rešiti svojih težav”.

Japonski minister za trgovino Jodži Muto je vzajemne carine označil za “obžalovanja vredne” in dejal, da bo Tokio pozval ZDA, naj Japonsko izvzamejo iz carinskih ukrepov. Za Tokio velja 24-odstotna recipročna tarifa.

During this crisis, we must act with purpose and force. My government will fight U.S. tariffs, protect Canadian workers and industries, and build the strongest economy in the G7.

— Mark Carney (@MarkJCarney) April 2, 2025

Kanadski premier Mark Carney je dejal, da se bo Kanada “proti carinam borila s protiukrepi” in da bo “delovala ciljno in odločno”. Za blago iz Kanade in Mehike trenutno ne veljajo vzajemne carine, saj za ti dve državi ostajajo v veljavi Trumpove predhodne 25-odstotne carine, povezane s fentanilom, ter 10-odstotne carine za kanadsko energijo in pepeliko.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je dejala, da Mehika ne bo izvajala “carinskega boja”, temveč bo danes objavila “celovit program”.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos