Potrjene pomoči za industrijo, Sij pravi, da ga vlada izloča

Vlada je potrdila predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, po katerem bo takšnim podjetjem v obdobju 2026-2028 na voljo državna pomoč za znižanje stroškov za električno energijo, je na današnji novinarski konferenci v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji v Ilirski Bistrici povedal resorni minister Bojan Kumer.

Potem ko je družba Slovenska industrija jekla (Sij), v kateri ima država 25-odstotni lastniški delež, v torek opozorila, da ob morebitnih izključitvenih kriterijih v zakonu do pomoči morda ne bo upravičena, je minister danes povedal, da so v predlog vnesli izjemo, da bo lahko za pomoč kandidirala tudi družba Sij, poroča STA.

Panoga jeklarstva je po evropskih smernicah lahko vključena v ukrep, je bila pa pri Siju težava, da bi se lahko znašel med “podjetji v težavah”, je pojasnil.

Lahko bi se prijavili, ampak …

V Sij medtem ostajajo zaskrbljeni. “Današnja različica zakona bi sicer omogočila prijavo tudi družbam skupine Sij, vendar pa zakon še vedno vsebuje člene z izločitvenimi kriteriji, po katerih naše družbe ne bi bile upravičene do cenejše električne energije in se zoper negativno odločbo operaterja trga skladno z zakonom niti ne bi mogle pritožiti,” pravijo.

Kot so nam dodatno pojasnili v Sij, med pogoji ostaja, da do pomoči niso upravičena podjetja, ki izkazujejo terjatve na podlagi dolgoročnih ali kratkoročnih finančnih naložb lastnikom družbe oziroma lastnikom obvladujoče in odvisnih družb. Sij pa ima, kot je znano, visoko terjatev do obvladujočega podjetja Dilon v lasti Andreja Zubickega. Ta po zadnjih podatkih znaša 65,7 milijona evrov.

Poleg tega v skupini ne bi bili upravičeni do pomoči zaradi določila, da prejemnik pomoči “nima zapadlih in neporavnanih obveznosti, izhajajoče iz dobave električne energije, plačila omrežnine in obveznih prispevkov ter s tem povezanih poslov”. Sij pa ima odprt sodni spor z državnim Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) zaradi neplačanih dobav električne energije.

V Sij pravijo, da teh pogojev ni v evropskih podlagah. Ob tem poudarjajo, da je cena električne energije ključni dejavnik njihove konkurenčnosti, zato ohranjajo poziv k umiku omenjenih izločitvenih kriterijev. “Konkurenčni pogoji bi nam pomagali tudi skozi obdobje lastnih strateških sprememb, med katerimi so prestrukturiranje, dogovor o dolgoročni rešitvi refinanciranja in iskanje strateškega partnerja. Če bi Skupina SIJ ostala brez dostopa do mehanizma za spodbujanje konkurenčnosti, bi to pomenilo trajno višje stroške električne energije, a ne le v primerjavi z azijsko konkurenco in s konkurenti v ZDA, ampak tudi v primerjavi z neposrednimi evropskimi konkurenti.”

Za podjetja z letno porabo vsaj 15 GWh

Elektrointenzivna podjetja se na globalnem trgu soočajo z izzivi glede konkurenčnosti, pri čemer je bistven strošek električne energije v njihovi dodani vrednosti, je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Kumer.

“Slovenija bo imela med prvimi v EU zakonsko podlago, da bo lahko sistemsko pomagala podjetjem, ki imajo visoko dodano vrednost, so zelo pomembna za slovenski izvoz ter imajo na tisoče kakovostnih delovnih mest in znanje, a se spopadajo z okrnitvijo svoje konkurenčnosti,” je dejal.

Zakonski predlog temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji, pri čemer Slovenija po usklajevanjih s predstavniki gospodarstva nižje, kot predvidevajo evropske smernice, postavlja pogoj letne porabe električne energije posameznega podjetja. Tako je namesto vsaj 20 gigavatnih ur (GWh) letne porabe postavljen pogoj vsaj 15 GWh, tako da bo do pomoči upravičenih več podjetij, je povedal minister.

Ostala merila in pogoji po ministrovih besedah ostajajo enaki kot v okviru komisije. Glede na zakonski predlog, ki je bil danes objavljen med vladnimi gradivi, bo lahko pomoč dobilo podjetje, katerega stroški električne energije predstavljajo vsaj pet odstotkov njegove dodane vrednosti.

Kolikšne bodo subvencije

Subvencija bo lahko znašala največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije, pri čemer pa stroški po prejemu spodbude ne bodo smeli presegati 50 odstotkov stroškov, ki bi nastali, če bi podjetje elektriko kupilo po referenčni tržni ceni. Njegov strošek za električno energijo bo moral znašati vsaj 50 evrov na megavatno uro.

Prejemnik pomoči bo moral vsaj polovico prejetih sredstev najkasneje v 48 mesecih po prejemu uporabiti za trajnostne naložbe, navaja STA.

Koliko bo to stalo državo

Minister pričakuje, da bo do pomoči upravičenih skupno okoli 40 podjetij. Pomoč bodo lahko dobila za leta 2026, 2027 in 2028, pri čemer bo višino za vsako leto glede na tržne razmere določila vlada. Po njegovih besedah bo subvencionirana nekaj več kot ena teravatna ura električne energije letno, strošek pa je ocenjen na okoli 30 milijonov evrov letno oziroma za triletno obdobje med 90 in 100 milijonov evrov.

Sredstva za pomoč bodo glede na predlog zagotovile družbe v 100-odstotni lasti države, ki imajo v neposredni ali posredni lasti elektrarne s skupno močjo nad 400 megavatov, pri čemer bodo na ta račun za polovico predvidenega letnega zneska, torej 15 milijonov evrov, nižja plačila teh družb v državni proračun.

Predlog zakona mora potrditi še Evropska komisija. Kot je povedal minister, so postopek potrditve že začeli, tako da zeleno luč iz Bruslja pričakuje v roku nekaj mesecev, v vmesnem času pa bodo z administrativnega vidika že pripravljali podjetja na prijavo oziroma dokazovanje upravičenosti do pomoči, piše STA.

GZS: Shema bo za marsikoga jeziček na tehtnici

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so vladno potrditev predloga zakona pozdravili. Verjamejo, da bo sprejem zakona prispeval k ohranitvi in okrepitvi konkurenčnosti slovenskih podjetij iz sektorjev z visoko porabo električne energije, spodbudil investicije v zelene tehnologije ter dolgoročno zmanjšal energetske stroške gospodarstva.

“Ta podjetja so namreč hrbtenica slovenskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu,” je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Po njenem mnenju bo ukrep v marsikaterem podjetju, ki večinoma prihajajo iz industrije materialov, jeziček na tehtnici in prispeval k temu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji.

V GZS namreč trdijo, da je imela slovenska industrija, zlasti njen energetsko intenzivni del, v preteklem obdobju v nasprotju s predkriznimi časi “višje cene kot v povprečju v EU ter pogosto tudi višje od bližnjih in sosednih držav članic, trgovinskih partneric Slovenije”.

Zbornica bo predlog zakona proučila in morebitne možne dodatne izboljšave besedila poskušala uskladiti v postopku v DZ, je po pisanju STA še napovedala Nahtigal.