Vlada začela obravnavo predloga zakona o zapiranju Premogovnika Velenje

Vlada je na današnji seji začela obravnavo predloga zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in izhodišč za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko–šaleške premogovne regije.

Z zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje se vzpostavlja celovit pravni okvir za postopno zapiranje pridobivalnega prostora Velenje in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje. Zakon predstavlja ključen korak pri uresničevanju Nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva prenehanje rabe premoga najpozneje do leta 2033.

“Predlog zakona temelji na scenariju, ki omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, kar omogoča postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ohranjanje oskrbe s toploto za prebivalce Šaleške doline ter zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic za regijo. Po letu 2033 se predvideva izvajanje izključno zapiralnih del, ki bodo trajala do leta 2045,” pojasnjujejo na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Posebna pozornost socialni varnosti zaposlenih

Slovenija s tem zakonom tudi zagotavlja, da bo prehod izveden pravično, odgovorno in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, navajajo na ministrstvu. Pri pripravi predloga zakona je bila po njihovih besedah posebna pozornost namenjena zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih, ki bodo prizadeti zaradi zapiranja premogovnika.

Predlog zakona tako vključuje tudi določila o poklicnem in starostnem upokojevanju zaposlenih, odpravninah in socialnih ukrepih, dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, monitoringu in sanaciji okolja ter tehničnem in finančnem nadzoru nad izvajanjem programa.

Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir. Iz državnega proračuna v celotnem obdobju bi bilo do leta 2045 namenjenih več kot 1,1 milijarde evrov oziroma približno 50 milijonov evrov na leto. Dodatna sredstva bodo zagotovljena iz poslovanja družbe in dezinvestiranja, so še sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Zakon bodo usklajevali še na ESS

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki se je danes srečal z vodstvom premogovnika, je po poročanju STA dejal, da so v vseh ključnih elementih usklajeni. Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je v tehničnem delu s predlogom zakona zadovoljen, a je opozoril, da zakon še ni popolnoma usklajen, predvsem ni usklajen na socialni ravni s sindikati. “To je sedaj naloga sindikatov, da uskladijo na Ekonomsko-socialnem svetu. Kar se tiče tehničnega dela, pa smo zadovoljni,” je dodal Mavec.

Predsednik sindikata SPESS v Premogovniku Velenje Simon Lamot pa je po današnjem sestanku po poročanju STA dejal, da so zadnji predlog zakona prejeli v ponedeljek popoldne in da so neusklajene tiste stvari, ki so neusklajene že nekaj časa. Predvsem je po njegovih besedah sporno to, da se lahko družba HTZ odproda, prav tako so po njegovih besedah sporne zadeve okoli predčasnega upokojevanja.

Zakon bo zdaj šel na obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS), nato pa Novak računa, da bo vlada predlog zakona potrdila do konca oktobra in ga poslala v obravnavo v DZ. Želi si, da bi bil zakon sprejet še letos, “v vsakem primeru pa v tem mandatu”, njegove besede povzema STA.

Premier Robert Golob je ob zaključku vladnega obiska v Velenju po pisanju STA izrazil prepričanje, da bo na koncu zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje urejen na način, ki bo dajal rudarjem in njihovim družinam socialno varnost. Današnji pogovor z vodstvom Premogovnika Velenje in predstavniki zaposlenih je opisal kot ploden.

Izhodišča za prestrukturiranje premogovnih regij

Vlada je danes sicer obravnavala tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko–šaleške premogovne regije. Namen zakona je odprava in omilitev posledic postopnega izstopa iz premoga v Savinjsko-Šaleški premogovni regiji, pri čemer bodo prav tako upoštevana načela pravičnega prehoda in zagotavljanje socialne varnosti.

Zakon temelji na naslednjih strateških ciljih:

• ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest v regiji ter diverzifikacija panog s spodbudami za gospodarstvo in ustvarjanjem podpornega okolja,
• zagotavljanje nadomestnih virov ogrevanja in zmanjševanje rabe toplotne energije,
• razvoj novih virov za pridobivanje električne energije,
• razvoj degradiranih površin in trajnostni razvoj regije,
• vseživljenjska karierna orientacija in usposabljanja,
• ohranjanje kulturne dediščine premogovništva in energetike.

Zakon določa tudi vire financiranja in opredeljuje obveznost poročanja o izvajanju projektov in ukrepov.