Vlada potrdila predlog zakona, ki bo tudi podlaga za nov sistem omrežnin

Vlada je danes potrdila predlog zakona o oskrbi z električno energijo, ki bi med drugim podrobneje opredelil načela pri določitvi metodologije za obračun omrežnine, poroča STA.

Predlog, kot je objavljen med vladnimi gradivi, predvideva, da bi Agencija za energijo metodologijo obračunavanja omrežnine predpisala na način, ki bi med drugim spodbujal energetsko učinkovitost ter vključevanje proizvodnje električne energije v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov (OVE), učinkovitost elektrooperaterjev pri izvedbi njihovih načrtov za razvoj omrežja, samooskrbo naložbe v nove oziroma inovativne tehnologije ter učinkovitost uporabe sistema.

Pri tem bi morala agencija v primeru uveljavljanja večjih sprememb upoštevati načela preprostosti, pravičnosti, sorazmernosti in postopnosti.

Ministrstvo: Ne posegamo v neodvisnost agencije

Kot je po potrditvi predloga na vladi objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, gre za “načelne usmeritve za Agencijo za energijo, ko bo oblikovala dolgo pričakovane spremembe omrežninskega sistema”.

“Predlagana novela s tem ne posega v neodvisnost Agencije za energijo, temveč vzpostavlja jasen okvir, ki zagotavlja usklajenost energetskih politik in dolgoročno stabilnost sistema. Slovenija s tem sprejema ključne ukrepe za prihodnost, v kateri bo energija dostopna, trajnostna in pravična za vse,” so po poročanju STA zapisali na ministrstvu.

Agencija za energijo je v odzivu na predlog novele, ko je bil še v javni obravnavi, navedla, da kot sporno rešitev vidi predvsem določbo, da bi morale tarife za uporabo omrežja spodbujati samooskrbo. To bi bilo po mnenju agencije v nasprotju z evropsko zakonodajo, ki določa, da morajo tarife za uporabo omrežij odražati stroške ter da je treba vse odjemalce obravnavati nediskrimanotorno, glede na uporabo omrežja.

Pravica do souporabe energije

Z novelo bi poleg tega v slovenski pravni red prenesli spremembe evropske direktive o notranjem trgu. Med drugim bi uvedla pravico do souporabe energije (angl. energy sharing), ki bi omogočila skupno uporabo proizvedene električne energije iz OVE, piše STA.

S tem bi bila po navedbah ministrstva omogočena delitev proizvedene električne energije brez potrebe po ustanavljanju zadrug. “To pomeni večjo dostopnost OVE in krepitev skupnostne odgovornosti. Souporaba energije ni le tehnološka inovacija, ampak premik v razumevanju energije – iz lastnine v skupno dobrino,” pravijo na ministrstvu.

Možnost prožne priključitve

Vlada z novelo predlaga tudi možnost prožne priključitve za gospodinjstva in podjetja na območjih, kjer polna priključitev trenutno ni mogoča. “To pomeni, da bo energija dostopnejša, omrežje pa bolj prilagodljivo in odzivno. Toga pravila bo nadomestilo pametno upravljanje, ki omogoča vključevanje večjega števila uporabnikov brez ogrožanja stabilnosti sistema,” so pojasnili na ministrstvu.

Uvedena bi bila tudi pravica odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto in obveznost dobaviteljev, da za pogodbe s fiksno ceno uporabljajo strategijo varovanja pred tveganji.

Dodatna zaščita odjemalcev

Med predvidenimi spremembami skladno z direktivo so po navedbah STA še dodatna zaščita odjemalcev pred odpovedjo pogodbe o dobavi in s tem pred odklopom ter dodatne naloge distribucijskega operaterja glede objave jasnih informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve.

Pri obveznostih elektrooperaterja glede omogočanje priključitve javno dostopnih in zasebnih polnilnih mest za električna vozila bi bilo dodano, da mora omogočiti funkciji pametnega in dvosmernega polnjenja.

Možnost začasne kontrole cen dobave

Novela bi opredelila možnost začasne kontrole cen za dobavo električne energije gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem v primeru, da bi Svet EU sprejel sklep o krizi pri oskrbi z energijo. Med drugim bi bili ti ukrepi za poslovne odjemalce omejeni na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju prejšnjega leta, za gospodinjske odjemalce bi lahko veljali za največ 80 odstotkov mediane porabe gospodinjstev, za energetsko revne ali ranljive odjemalce pa za celotno porabo.

Poleg uskladitve z evropskim pravnim redom bi novela med drugim tudi izboljšala koncept zasilne oskrbe v primeru propada dobavitelja ter uvedla možnost delne ali popolne oprostitve plačevanja omrežnine za črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje. Določilo torej ne bi veljalo za hranilnike, ki so priključeni znotraj instalacije uporabnikov. V praksi so neposredno na omrežje priključeni le večji hranilniki, navaja predlog, objavljen med vladnimi gradivi, še navaja STA.