Višjih trošarin na pivo očitno (še) ne bo

Socialni partnerji so današnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začeli z obravnavo proračunskih dokumentov. Na mizi so imeli predloga sprememb proračuna za leto 2025 in proračuna za leto 2026 ter predlog zakona o njunem izvrševanju, poroča STA.

Kaj skrbi gospodarstvo

Sindikate so zanimala morebitna tveganja za financiranje različnih področij v primeru slabih scenarijev, je po seji za STA pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Akti vključujejo stroške za reformo javnega sektorja, ne pa tudi za ostale reforme, je povzela današnja pojasnila predstavnikov vlade.

Izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček pa je za STA pojasnil, da so delodajalsko stran zmotile spremembe proračuna za prihodnje leto, saj se prihodki povečujejo za 4,6 odstotka, stroški pa za osem odstotkov. Gospodarstvo po njegovih besedah skrbi, da spremembe ne odražajo aktualnega zniževanja gospodarske rasti, nezadovoljni so tudi s sredstvi za infrastrukturo, poroča STA.

Dviga trošarin na alkohol (še) ne bo

Danes je bil na mizi tudi predlog novele zakona o trošarinah, ki bi prinesel nekoliko višje trošarine na alkoholne pijače, z izjemo vina. Spomnimo, vladni končni predlog davčnih sprememb je vseboval tudi višje trošarine na alkohol in alkoholne pijače za sedem odstotkov, pri čemer bi se za male pivovarje, za katere bi veljalo plačilo trošarine zgolj v višini 50 odstotkov, zvišala meja proizvedenega piva, ki je obdavčeno, in sicer z 20.000 na 150.000 hektolitrov na leto. Ob potrjevanju končnega predloga pa je vlada predlog o dvigu trošarin na alkoholne pijače umaknila.

Gorenšček je v zvezi z njim ponovil stališče o neutemeljenosti predvidenega dviga trošarine na pivo, ki da je v Sloveniji že danes trikrat višja kot v sosednjih državah, saj bi bil to nov udarec pivovarjem. Kot nesmiseln je komentiral tudi predviden dvig meje za plačilo polovične trošarine za male pivovarje z zdajšnjih 20.000 hektolitrov na 150.000 hektolitrov na leto, saj da največji mali pivovar v Sloveniji zdaj proizvede 3.500 hektolitrov, poroča STA.

Lastniške zadruge delavcev niso prepričale

Prav tako danes zbranih niso prepričala izhodišča za pripravo zakona o lastniški zadrugi delavcev, smisel katerega naj bi bile različne oblike stimulacij, ki bodo spodbujale razvoj sheme delavskega lastništva.

“Ta izhodišča so bila silno površna,” je poudarila Jerkič. Po njenih besedah so danes izvedeli le, da ministrstvo za solidarnost zakon pripravlja skupaj z ministrstvom za finance in da bo Slovenija ena prvih držav, ki bo skušala urediti to področje. Glavna pripomba delodajalcev je bila, da je zakon pristal v domeni ministrstva za solidarno pristojnost namesto v domeni ministrstva za gospodarstvo, ki je sicer skrbnik zakona o gospodarskih družbah.

Socialni partnerji so se zaradi pomanjkljivih informacij dogovorili, da bo osnutek zakona, ko bo pripravljen – zdaj naj bi bil spisan v 90 odstotkih -, obravnavala posebna delovna skupina ESS.

Izhodišča za pripravo sprememb zakona o osebni asistenci naj bi ESS pretresal na prihodnji seji.

Kritika na račun ministrstva za solidarno prihodnost

So se pa predstavniki sindikatov in delodajalcev danes obregnili ob ministrstvo za solidarno prihodnost, ki da ne spoštuje pravil o delovanju ESS. Med drugim je v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki še ni bil obravnavan na tem tripartitnem organu. Zlasti delodajalci so tudi v velikem pričakovanju zasedanja posebne delovne skupine ESS za dolgotrajno oskrbo, na kateri bi vnovič obravnavali tudi finančni del lani sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Kot je danes še opozoril Gorenšček, še vedno čakajo tudi prva zasedanja posebnih odborov ESS za zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Oba sta prinesla spremembe, ki jim delodajalci nasprotujejo in si zato želijo, da se ju prilagodi, še poroča STA.