Več evropskega denarja za inovativne projekte, manj za kolesarske steze

Evropska komisija z za danes predvideno predstavitvijo prvega osnutka večletnega proračuna Evropske unije (EU) stopa na trnovo pot iskanja soglasja o tem, kako bo 28 evropskih držav v prihodnjih letih polnilo bruseljsko malho.

Do vključno leta 2027 velja obstoječi proračunski okvir, naslednji bo veljal od leta 2028 do 2034. Po nekaterih ocenah bi lahko končno različico dokumenta dobili konec prihodnjega leta ali v začetku 2027.

Za konkurenčnost, varnost in odplačilo dolga

Pogajanja se začenjajo v času naraščajočih tveganj za blaginjo in varnost Evropejcev. Ta izhajajo iz zaostanka v produktivnosti in konkurenčnosti za ZDA in Kitajsko, vojaških spopadov na pragu stare celine in vse bolj izrazitih podnebnih sprememb. Evropsko gospodarstvo pestijo nizka produktivnost, šibko povpraševanje in visoke cene energije.

Dejstvo je, da je želja in potreb za denar iz evropske blagajne vse več. Poleg sredstev za kohezijo in kmetijstvo je trenutno v ospredju želja po financiranju naložb za večjo konkurenčnost in varnost.

Kot pravi sogovornik blizu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ne želi biti imenovan, je že znano, da bo v novi perspektivi manj sredstev za kolesarske steze, naložbe v vodno infrastrukturo (za te bo potrebno najti druge vire, pravi). Kohezija se bo bolj usmerjala v konkurenčnost. Na to naj bi župane in druge odločevalce že pripravljali. EU naj bi še naprej spodbujala naložbe v dostopnost stanovanj, elektrodistribucijsko omrežje, poplavno varnost.

Poleg tega se leta 2028 začenja odplačevanje 800-milijardnega dolga, najetega za oživitev gospodarstva po začetku pandemije koronavirusa (tako imenovani NextGenEU). Za to bomo po novem namenjali po okoli 30 milijard evrov letno, kar je petina letnega proračuna EU.

Manj za kohezijo in kmetijstvo?

Spremembe gre pričakovati tudi pri koheziji in kmetijstvu, ki bi se po predlogu komisije združila v enoten steber. Evropska komisija bi pripravila nacionalne in regio­nalne načrte, v katerih bi določila, koliko denarja bodo države dobile za kmetijsko in kohezijsko politiko.

Slovenija je v zadnjih desetletjih veliko naložb izvedla s pomočjo kohezijskih sredstev. Ker napreduje proti povprečju razvitosti EU (trenutno je na 90 odstotkih povprečnega bruto nacionalnega dohodka v EU) pa lahko pričakuje zmanjševanje kohezijskih sredstev. Do zdaj je bil glavni kriterij pri določanju višine prejetih kohezijskih sredstev stopnja razvitosti, ki zdaj izgublja na pomenu.

V bodoče naj bi bilo več denarja vezanega na reforme. To Sloveniji ne ustreza najbolj; izkušnja z načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) kaže, da le s težavo lovi roke za izvedbo reform ter nanje vezane milijone.

V naslednji perspektivi bi se lahko zmanjšala tudi sredstva za kmetijstvo, čemur sicer predstavniki tega resorja v naši pogajalski skupini za večletni finančni okvir EU nasprotujejo. Menijo namreč, da so evropska sredstva ključen vir za financiranje našega kmetijstva, ki je že tako manj razvito in zaradi specifik (majhne kmetije) manj konkurenčno. Zato si prizadevajo za zamejitev plačil znotraj prvega stebra, ki zajema neposredna plačila in sektorske ukrepe. S tem naj bi se preprečilo prelivanje denarja v kohezijsko politiko.

Na drugi strani pa naj bi EU v novem proračunu več sredstev namenila za konkurenčnost. Prvi razpisi se obetajo v 2028, dostopni naj bi bili tudi malim in srednjim podjetjem, ne le velikim. Slovenska podjetja in institucije morajo zato zagrabiti priložnost in “biti zraven”, meni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in strokovnjak za evropski proračun Mojmir Mrak.

Pritisk za povečanje vplačil članic

Na drugi strani je odprto vprašanje, kolikšen obseg proračuna EU sploh potrebuje in kako ga bomo polnili. Trenutni sedemletni proračun obsega 1.200 milijard evrov, viri pa so vplačila članic, lastni viri unije (to so denimo prihodki od carin na uvoz iz držav zunaj EU) in zadolževanje.

Neto vplačnice v proračun z Nemčijo na čelu želijo, da se ohrani današnji nivo vplačil, ki dosega okoli en odstotek bruto nacionalnega dohodka EU, oziroma da se tudi po letu 2028 nivo bistveno ne poveča. Dejstvo, da bomo od leta 2028 znaten del obstoječega proračuna dajali za odplačilo posojil, na drugi pa vplačnice želijo, da se ohrani enak nivo vplačil, napoveduje pritisk na osnovne programa kohezije in kmetijstva.

Druga skupina držav ‘prijateljic kohezije’, v kateri je tudi Slovenija, zagovarja ohranitev kohezijskih sredstev, kar terja povečanje proračuna. Nekatere članice, sogovornik omeni Dansko, pa močno pozivajo k povečanju vlaganj v obrambo.

Pričakuje se tudi iskanje novih virov; nekaj jih je že ne mizi, a po oceni poznavalca trenutni nabor ne obeta bistvenega povečanja proračunskih prilivov. Pojavljajo se tudi ideje o novem skupnem zadolževanju, čemur pa je nenaklonjena Nemčija, ki si je zadala cilj, da bo krepila naložbe v infrastrukturo ter obrambo na nacionalni ravni.

Stališče Slovenije

Sogovornik iz vladnih vrst napoveduje dolga in naporna pogajanja. Vlada je v Bruselj že poslala neformalni dokument, v katerem je izpostavila nekaj pričakovanj.

1. Ambiciozen proračun: Slovenija se zavzema za to, da bo proračun presegel odstotek bruto nacionalnega dohodka članic, saj si tako lahko tudi Slovenija obeta več sredstev. Poudarimo, da ima ta palica seveda dva konca: morda bomo res dobili več, a bomo morali tudi več vplačati.
2. Primerljiv obseg denarja za kohezijske projekte in kmetijstvo kot do zdaj: da bi preprečila reze ‘čez noč’, se je slovenska stran zavzela za varovalko, ki bi vsebovala omejitev možnega zmanjšanja sredstev glede na prejšnjo perspektivo na določen odstotek. Kolikšen, vir ne navaja, iz povedanega tudi ni jasno, ali se je Slovenija v dopisu do tega opredelila.
3. Odprtost za nove lastne vire financiranja: Slovenija podpira iskanje novih dajatev, ki bi bile prihodek proračuna EU.

Mrak pričakuje večji proračun

Ekonomistu Mojmirju Mraku, ki je član strokovne skupine za pripravo večletnega okvirja pod vodstvom Igorja Mallyja iz kabineta predsednika vlade, se zdi najbolj verjetno, da bo komisija predlagala zmerno povečanje obsega proračuna.

Ta trenutno znaša približno en odstotek bruto nacionalnega dohodka 27-terice držav v uniji. Mrak pričakuje zmerno povečanje, ki bi bilo še sprejemljivo za neto vplačnice, na drugi strani pa bi omililo potrebne reze v kmetijstvu in koheziji. Politico je včeraj poročal, da je ena od različic predloga komisije (ki pa se lahko do objave še spremeni) predvidela povečanje na več kot 1.700 milijard evrov.

Za kritje vseh potreb bi morali proračun po oceni profesorja povečati na 1,8 odstotka bruto nacionalnega dohodka, kar pa zdi glede na stališča neto vplačnic nerealno. Bruseljski think tank Bruegel pa je izračunal, da bi za financiranje vseh potreb (skupaj z odplačilom dolga) EU potrebovala proračun v obsegu dveh odstotkov bruto nacionalnega dohodka članic.

Po Mrakovih navedbah je še vedno odprta tudi možnost prestrukturiranja dolga, najetega za NextGenEU, kar bi zmanjšalo letno obremenitev za odplačilo dolga.