V primeru gradnje JEK2 bi postavili tri delavska naselja, nov avtocestni izvoz …
Če bi se Slovenija podala v projekt gradnje nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), bi med drugim potrebovali novo elektroomrežno stikališče, povezovalno cesto z avtocesto, podaljšanje industrijskega železniškega tira ter prestavitev vodovoda in kanalizacije.
Raba prostora na območju jedrskega objekta je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti omejena, področna uredba opredeljuje izključitveno območje (pri obstoječi elektrarni NEK je to območje v polmeru 500 metrov od reaktorja), ožje območje nadzorovane rabe (650 metrov) in širše območje nadzorovane rabe (1.500 metrov).
Pobuda za državni prostorski načrt (DPN) za JEK2, ki je do konca septembra v javni obravnavi, po poročanju STA navaja, da analize tveganja o vplivih JEK2 na infrastrukturo v tej fazi projekta še niso bile izvedene, zato se predlaga prestavitev vodovoda in kanalizacijskega voda iz izključitvenega območja ter plinovoda iz ožjega območja nadzorovane rabe.
Drugačna trasa obvoznice, nov izvoz
Zaradi JEK2 bi bilo treba spremeniti tudi načrtovano traso obvoznice Krško-Brežice, za katero je DPN že v pripravi, in sicer bi morala potekati severneje, kot je sedaj predvideno, skozi poslovno cono Vrbina.
Za zagotovitev neposredne povezave območja JEK2 z avtocesto je predvidena nova cesta od avtocestnega priključka Drnovo. V času gradnje bi pomenila razbremenitev obstoječe ceste med Krškim in priključkom na avtocesto, v času obratovanja nove elektrarne pa bi omogočila med drugim večjo pretočnost prometa v primeru evakuacije območja Neka in Jeka 2, navaja pobuda.
Nova cesta bi potekala vzhodno od obstoječe ceste med avtocestnim priključkom in Krškim, zahodno od naselja Drnovo in vzhodno od naselja Žadovinek do Save, kjer je predviden tudi nov most čez reko do predvidenega območja gradbišča.
Uporaba tira bližnje papirnice
Za prevoz materialov v času gradnje je možna dograditev obstoječega industrijskega železniškega tira v lasti podjetja Vipap, s čimer bi razbremenili tovorni promet na cestah. Tir bi se lahko v času gradnje uporabljal tudi za interno železniško povezavo med carinskim skladiščem in skladiščem opreme na območju Vipapa.
Predvidena je prestavitev daljnovodov 2 x 400 kilovoltov (kV) Beričevo-Krško in 2 x 110 kV Krško-Hudo. V gradivu sta dve varianti nove trase, obe potekata po desnem bregu Save do jeza Neka, kjer bi prečkali Savo in se vzhodno od Neka priključili na novo stikališče.
Nadgradnja daljnovoda
Za priključitev JEK2 na prenosno omrežje je predvidena izgradnja novih 400 kV in 110 kV stikališč na območju vzhodno od dostopne ceste do Neka in severno od obstoječih parkirnih prostorov v neposredni bližini NEK.
Za čas gradnje tri delavska naselja
Pri gradnji ene enote jedrske elektrarne je po podatkih dobaviteljev na gradbišču hkrati največ od 3.500 do 7.000 delavcev. Število je odvisno od velikosti enote, razlikujeta se tudi oceni dobaviteljev, tako da bo točno velikost delavskih naselij mogoče določiti po izbiri dobavitelja tehnološke opreme in odločitvi o moči elektrarne, navaja gradivo.
Glede na pogoje, med katerimi sta, da mora biti naselje čim bližje gradbišču, a hkrati zunaj širšega območja nadzorovane rabe Neka, so predvidena tri naselja s kontejnerskimi stanovanjskimi bloki, in sicer Žadovinek (za okoli 1900 delavcev), Celuloza (1300 delavcev) in Črnile (60 delavcev z družinami oz. skupno 240 oseb).
Predvideno je, da bodo po končani gradnji območja, kot so širše gradbišče, parkirišče, delavska naselja in skladišča, sanirana nazaj v kmetijska zemljišča, če bo to mogoče. Če sanacija ne bo izvedljiva, pa naj bi bili sprejeti ukrepi za nadomeščanje kmetijskih zemljišč oz. se bo preučila možnost trajne rabe na teh območjih.
Občina pričakuje, da bo polnopraven sogovornik
Mestna občina Krško je po javni objavi pobude za DPN občane, občinski svet in druge deležnike pozvala, naj ji posredujejo svoja mnenja in pripombe o pobudi, sledila bo priprava skupnih smernic, ki jih bo obravnaval mestni svet, po sprejetju pa jih bodo poslali ministrstvu za naravne vire in prostor. Ministrstvo bo sicer 2. septembra v Krškem pripravilo javno predstavitev pobude.
Kot so STA prejšnji teden povedali na občini, zaenkrat še niso prejeli mnenj občanov, pričakujejo, da bo odziv večji konec poletja.
Občina Krško je podoben poziv posredovala tudi članom komisij za spremljanje postopkov ob umeščanju JEK2, ki jih je imenoval župan. Prejela je odziv dveh članov. Enega je zanimalo, ali je vlada že izvedla kakršnekoli aktivnosti glede preverjanja, ali se občani strinjajo z umestitvijo JEK2 na območju občine, in je pozval k čimprejšnjemu začetku dialoga.
Drugi pa je pozval k podaljšanju roka za pripravo pobud in smernic ter k predstavitvi celovitega strateškega načrta, ki bo vključeval časovne in finančne obveznosti države glede prostorskih rešitev, pomembnih za razvoj lokalne skupnosti. Poleg tega je investitorja, Gen energijo, pozval, naj predstavi vse dokumente in informacije, ki so podlaga za vrednotenje obeh možnih lokacij za umestitev Jeka (vzhodno in zahodno od NEK).
Javnega mnenja še ne merijo
Občina doslej ni izvedla ali naročila posebne ankete o odnosu prebivalcev in podjetij do projekta JEK2. “Pričakovali smo, da bo javno mnenje v prvi vrsti preverjeno predvsem prek posvetovalnega referenduma, ki ga je državni zbor kasneje preklical,” so povedali na občini.
Glede posegov v prostor pravijo, da morajo biti vsi dodatni posegi v prostor načrtovani tako, da bodo zagotavljali racionalno rabo prostora in obenem omogočali nadaljnji razvoj občine. Glede na to, da je priprava DPN še na začetku in podrobnosti posameznih ureditev še niso dokončno opredeljene, se pogovori o konkretnih posegih in njihovem financiranju šele začenjajo.
“Mestna občina Krško od države pričakuje, da bo v celotnem postopku polnopraven sogovornik,” so poudarili.
Dodatni posegi že vračunani
Stroški potrebnih dodatnih posegov v prostor so v grobem že vračunani v ocenjeno vrednost investicije, so STA povedali v Gen energiji.
Investicijski stroški JEK2 so glede na pobudo za DPN ocenjeni na 9,587 milijarde evrov za 1000-megavatni reaktor (torej 9.587 evrov na kilovat (kW), od tega stroški specifike lokacije 1.199 evrov na kW) oz. 15,362 milijarde evrov za 1650-megavatni reaktor (9.310 evrov na kW, od tega stroški specifike lokacije 922 evrov na kW).
Stroške dodatnih posegov so naredili na podlagi preteklih izkušenj pri podobnih projektih. “Natančne ocene stroškov /…/ projektov še nimamo, znana bo po sprejetju DPN, pridobitvi posameznih gradbenih dovoljenj, izdelani projektni dokumentaciji in sklenjenih pogodbah za izvedbo posamezne investicije,” so povedali.
Projekte, potrebne za izgradnjo JEK2, bo financiral investitor. Projekte, kjer je mogoče najti skupen interes, bo investitor sofinanciral, pravijo in dodajajo, da bo posamezen projekt najverjetneje vodil upravljalec posameznega infrastrukturnega sredstva oz. objekta.
Do konca leta sklep o pripravi DPN
Po zaključku javne objave pobude za DPN bodo vse pripombe analizirane, podane bodo usmeritve za načrtovanje in potrebna gradiva, posebna projektna skupina bo pripravila sklep o pripravi DPN, ki ga bo obravnavala vlada, so STA povedali na ministrstvu za naravne vire in prostor.
“Sprejem sklepa o pripravi DPN za JEK2 na vladi je pričakovati konec letošnjega leta. Temu sledi faza študije variant, v sklopu katere se izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje, vključno s čezmejno presojo vplivov na okolje. Za predlagano rešitev se izdela predlog DPN,” so pojasnili.
Študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN bodo javno objavljeni, javnost bo lahko podala pripombe. Na podlagi stališč do pripomb bosta predlog DPN in okoljsko poročilo po potrebi dopolnjena, pridobilo se bo mnenja nosilcev urejanja prostora. Po pridobitvi mnenja o sprejemljivosti vplivov prostorskega akta na okolje, bo DPN obravnavala vlada.
