Boštjančič predstavil proračuna za prihodnji leti, opozicija nezadovoljna

Državni zbor nadaljuje novembrsko sejo z obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Načrtovani odhodki bodo porasli na nekaj nad 17 milijard evrov, tudi na račun dogovora o reformi plač v javnem sektorju, vlada pa pričakuje tudi rast prihodkov. V ospredju ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah, poroča STA.

Poleg obnove po lanskih poplavah vlada med prioritetami v prihodnjih dveh letih izpostavlja tudi ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Vse naštete prioritete je po besedah premierja Roberta Goloba uspešno vključila v predlog proračunov kljub zaostrenim fiskalnim pogojem.

Proračunska poraba se bo v letu 2025 zvišala za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo ostala tudi v letu 2026.

Proračunski primanjkljaj je za leto 2025 predviden v višini 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP, leto pozneje naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP.

Predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov med drugim določa uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence, ki bo prihodnje leto izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov, ter povprečnino za občine, kot se je vlada dogovorila z občinskimi združenji, tudi poroča STA.

Boštjančič pojasnil spremembe v proračunu

Za prihodnje leto finančni minister Klemen Boštjančič pričakuje rast prihodkov predvsem iz naslova višjih davčnih prihodkov – davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje.

“Rast iz naslova davka na premoženje je posledica začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se bo plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove,” je dejal minister.

Več prihodkov pričakujejo tudi iz naslova trošarin, saj so sedanje trošarine na pogonska goriva precej višja kot pri pripravi sprejetega proračuna, je dodal minister.

Med odhodki za proračun za leto 2025 Boštjančič načrtuje za 1,3 milijarde evrov višje odhodke od sprejetega proračuna. Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračune bo šlo 1,9 milijarde evrov, kar je za 130 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu.

“Na višje stroške dela vplivajo učinki plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj letos,” je razloge za višje izdatke pojasnil Boštjančič in dodal, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih.

Izpostavil je še nedavni dogovor z občinami o višini povprečnine, ki je za leto 2025 določena pri 771,33 evra in za leto 2026 pri 775,29 evra.

Več za pedagoške štipendije

Pri spremembah proračuna za leto 2026 se od predloga dodajajo dodatna sredstva za štipendije za pedagoške poklice v višini 750.000 evrov. S tem bodo število štipendij s 100 povečali na 300.

“S tem mehanizmom se bo motiviralo mlade za odločitev za učiteljski poklic zaradi pomanjkanja učiteljev in slabega odziva študentov na pretekle razpise za štipendije,” je prepričan Boštjančič. Dodal je še, da se v računu financiranja se v letu 2025 načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov, v letu 2026 pa v višini 4,3 milijarde evrov. Pomemben vir financiranja je tudi 11 proračunskih skladov, je zaključil.

Gladek: Vlada bi morala biti bolj previdna

Opozicijski poslanec iz SDS Rado Gladek je mnenja, da proračun ni zasnovan tako, da bi pomagal k učinkovitemu delovanju države in zagotavljal razvoj gospodarstva in blaginjo vseh državljanov.
“Že samo snovanje proračuna so zaznamovale geopolitične, varnostne in gospodarske razmere. Živimo v precej nepredvidljivih časih, in če je še nekaj mesecev nazaj v gospodarstvu vladal zmerni optimizem, v zadnjih dneh in tednih skoraj dnevno beremo novice o gospodarskih težavah naših največjih gospodarskih partneric, katere težave se kažejo tudi pri nas v obliki odpuščanj, selitev proizvodnje v države z bolj prijaznim davčnim okoljem in zapiranju podjetij,” je opozoril.

Po njegovem mnenju bi morala biti vlada pri snovanju proračuna bolj previdna.

“Kljub rekordnim številkam menim, da vlada Roberta Goloba načrtuje porabo davkoplačevalskega denarja predvsem za mehke vsebine, ki so povezane z agendo Levice, pozablja pa na ljudi, varnost in projekte za razvoj Slovenije,” je še opozorila Gladek.

Horvat: Davčne obremenitve se bodo še povečale

Poslanec NSi Jožef Horvat je opozoril, da ocenjena gospodarska rast kaže, da Slovenija nima vzpostavljenih ukrepov, ki bi opazneje zvišali dodano vrednost in jo približali evropskemu povprečju.

Po njegovi oceni ministrstvo za finance predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj zmanjšal z letošnjih 2,9 odstotka BDP na 1,2 odstotka BDP v letu 2028, kar je okoli milijardo evrov manjši proračunski primanjkljaj. “Projekcija nakazuje, da bo morala država še povečati davčne obremenitve in z njimi davčni izplen,” je dejal.

Jakopoviča skrbijo izdatki za obrambo

Koalicijski poslanci pričakovano podpirajo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Je pa poslanec Levice Milan Jakopovič izrazil skrb zaradi načrtovanega hitrega povečevanja izdatkov za obrambo, ki sledi trendu zadnjih nekaj let, sploh glede nakupa orožja in podporne opreme. “Pri tem sledimo zavezam Nato pakta, ki pa je vse prej kot obrambna zaveza,” je dejal Jakopovič.

Poslanci za leto 2025 predlagajo več razporeditev

Potem ko se je DZ seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnje dveletno obdobje, se je podrobneje lotil predlaganih sprememb proračuna za leto 2025. V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo več prerazporeditev. Med drugim si želijo več denarja za investicije v ceste, poroča STA.

Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekaj sprememb.

“Za leto 2025 imamo kar nekaj problemov,” je o predlogu proračuna dejal Tomaž Lisec (SDS). Kot je dodal, bomo po zaključku leta 2025 prepozno ugotovili, da je bil proračun vsaj pri prihodkih preveč optimističen, reform pa ne bo.

Rado Gladek (SDS) je podvomil, da bo mogoče vse predvidene investicije izvesti po načrtih. Kot je dejal, v gradbeništvu že opažajo pomanjkanje projektov države. “Manjka javnih razpisov za investicije, čeprav stalno poslušamo, da proračun določa rekorden obseg investicij,” je dejal.

Andreja Rajbenšu (Svoboda) je zatrdila, da se pogovarjajo o strateško oblikovanem in vzdržnem proračunu, ki sledi fiskalnim omejitvam. Prioritete so zdravstvo, znanje in investicije, pa tudi varnost in odpornost, je povedala.

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2025 vložili 61 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni.

Velik del dopolnil opozicije se nanaša na infrastrukturne projekte. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega od opozicijskih dopolnil, je pa podprl dve dopolnili koalicije, s katerima se povečujejo sredstva za onkološki inštitut in štipendije za pedagoške poklice.

Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2026, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog sprememb odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2027, še poroča STA.

Še pred proračunskimi dokumenti so poslanci po nujnem postopku obravnavali predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva neposredno financiranje zadnjih faz predkliničnega in kliničnega razvoja zdravil sirote s sredstvi državnega proračuna. S tem bi se lahko omogočilo sofinanciranje razvoja zdravila, ki ga potrebuje deček Urban, za katerega je javnost zbirala sredstva.