Proračun kljub višjim davčnim prilivom s polmilijardnim primanjkljajem

Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letos po predhodnih podatkih zabeležil 7,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 56 odstotkov predvidene realizacije za letošnje leto ter 9,3 odstotka več kot lani, v sveži objavi navaja ministrstvo za finance.

Davčni prihodki so znašali 6,9 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 11,6 odstotka.

Največji delež so predstavljali prilivi od davka na dodano vrednost, ki so dosegli tri milijarde evrov. To je 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 24,1 odstotka, na 1,1 milijarde evrov. K rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij, navaja ministrstvo. Del prilivov iz dohodnine prejmejo občine, ki so letos iz tega naslova prejele 6,9 odstotka več.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb je država zbrala 1,2 milijarde evrov ali za 38,4 odstotka več. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov.

Zvišanje je država uvedla z namenom financiranja obnove po lanskih obsežnih poplavah. Kot smo pisali, se razlika v višini treh odstotnih točk steka v sklad za obnovo, v katerem se je do konca junija nabralo 77,3 milijona evrov.

Zmanjšali pa so se le prihodki iz naslova trošarin. Teh je bilo 934 milijonov evrov, kar je 1,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Manj investicij, četrtino več za pokojnine

Na drugi strani pa so odhodki dosegli 8,4 milijarde evrov, kar je 7,9 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani.

Država je za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenila skoraj 1,2 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka več. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je državni proračun prispeval 1,2 milijarde evrov ali 22,7 odstotka več. Največji delež, 972 milijonov evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Rast za 24 odstotkov je posledica uskladitve pokojnin ter izplačila letnega upokojenskega dodatka oziroma regresa za upokojence.

Za investicije je bilo namenjenih 605 milijonov evrov ali 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Država je vlagala v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Izplačanih je bilo za 416 milijonov evrov subvencij, kar je slabih 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Za 58 odstotkov več sredstev pa je bilo namenjenih za subvencije v kmetijstvu in 53 milijonov evrov za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu.

Pol milijarde primanjkljaja

Proračunski primanjkljaj je tako letos do vključno julija znašal 518 milijonov evrov.

Fiskalni svet je sicer v junijski mesečni informaciji ocenil, da bo primanjkljaj ob koncu leta vseeno nižji kot v veljavnih proračunskih dokumentih za letos, ki jih je “ponovno zaznamovalo zlasti prekomerno načrtovanje porabe”.

Država namreč letos načrtuje 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijarde odhodkov, torej 2,2 milijarde primanjkljaja. V odhodkih je zajetih 1,1 milijarde evrov za odpravo posledic naravnih nesreč; država je do konca junija porabila 215 milijonov evrov.