Ustavno sodišče spet zavrglo presojo priprave državnega prostorskega načrta za JEK2

Ustavno sodišče je zavrglo tudi drugo pobudo geografa in sociologa Zorana Kusa za ustavno presojo priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK2). Kus je tokrat izpodbijal vladni sklep o pripravi DPN, ki pa ni predpis ali splošni akt, ki bi bil v pristojnosti ustavnega sodišča, so pojasnili na sodišču, poroča STA.

Sklep ni predpis ali splošni akt

“Pobudnik zmotno meni, da sklep umešča projekt JEK2 v pravni red. Takih učinkov sklepu ni mogoče pripisati, saj ne vsebuje – splošnih in abstraktnih – pravnih norm, temveč vsebuje le usmeritve, ki jih je treba upoštevati pri pripravi DPN za JEK2. Zato sklep po svoji pravni naravi ni predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, za katerega presojo bi bilo v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pristojno ustavno sodišče,” so v današnji objavi pojasnili na sodišču.

Vlada je sklep o pripravi DPN za JEK2 sprejela sredi februarja, minister za naravne vire in prostor Jože Novak pa je tedaj pojasnil, da bo treba najprej izdelati več kot 30 strokovnih podlag ter da bodo te pripravljene letos ali prihodnje leto. DPN bi bil lahko sprejet v letu 2028, je dodal, poroča STA.

Kaj pravi pobudnik

Kus, v preteklosti tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor ter slovenski podnebni pogajalec, je ocenil, da sklep “ni zgolj procesni ali tehnični korak, temveč pravno relevanten akt, ki že v tej fazi sproža nadaljnje zakonsko določene postopke ter ustvarja nadvse pomembne pravne ter obsežne finančne in okoljske posledice”.

S sklepom se po njegovih besedah formalno začenja prostorski postopek za največji energetski projekt v zgodovini Slovenije, ki bi presegel 20 milijard evrov, ne da bi bili predhodno določen in sprejet državni in javni interes v državnem zboru, pripravljen in sprejet optimalen energetski scenarij države v zakonskem ali drugem postopku v parlamentu, izvedena celovita presoja vplivov na okolje na strateški ravni ter zagotovljena zgodnja in učinkovita vključitev javnosti, piše STA.

Med razlogi za vložitev pobude je posebej omenil zaščito javnega interesa in preprečitev nadaljnjega ustvarjanja dejanskih in finančnih zavez brez jasne in zakonite pravne podlage.

“Nadaljevanje postopkov na podlagi pravno spornega izhodiščnega akta povečuje tveganje, da se bodo še pred zakonito in ustavno skladno odločitvijo ustvarila dejanska stanja, ki jih poznejša sodna presoja ne bo več mogla učinkovito sanirati,” je navedel in dodal, da tudi časovnica projekta “ni zgolj optimistična, temveč pravno nevzdržna, saj temelji na sistemskem prehitevanju zakonsko določenih faz in na vzporednem izvajanju nekaterih korakov, čeprav bi le ti po veljavni zakonodaji morali obvezno potekati zaporedno”.

Druga zavrnitev

Kus se je sicer na ustavno sodišče zaradi priprave DPN za JEK2 prvič obrnil že konec lanskega poletja, po tistem, ko je ministrstvo za naravne vire in prostor julija s pobudo za pripravo DPN naredilo prvi konkretni korak v postopku umeščanja novega jedrskega objekta v prostor.

Trdil je, da umestitev JEK2 v prostor poteka brez ustavne in zakonske podlage ter tudi v odsotnosti prava EU, kar da je nevarno za pravno državo.

Ustavno sodišče je tisto pobudo zavrglo z enakim argumentom kot tokrat, to je, da naznanilo ministrstva nima značilnosti predpisa in zato ne more biti predmet njihove presoje, še piše STA.