Umar za letos pričakuje nižjo gospodarsko rast kot jeseni

Letošnja gospodarska rast bo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znašala 2,1 odstotka. Ta bo letos višja kot lani, ko je po prvi oceni državnega statističnega urada znašala 1,6 odstotka (Umar je napovedal 1,5 odstotka), a nižja, kot je urad pričakoval jeseni. Takrat je namreč za letos napovedal 2,4-odstotno rast BDP.

Nižja napoved BDP izhaja pretežno iz močno povečane negotovosti glede trgovinskih politik, ki je sicer delno že vključena v osnovne predpostavke, povezana pa je z morebitnim stopnjevanjem protekcionističnih ukrepov ZDA in povračilnih ukrepov prizadetih držav, ocenjujejo pri uradu.

Kaj bo poganjalo rast

K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, še posebej nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprta z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje naložb po lanskem upadu. Zlasti investicijska aktivnost države, podprta s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za obnovo po poplavah leta 2023, se bo okrepila, sporočajo z Umarja. 

Rast blagovnega izvoza bo po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, nekoliko nižja in bo v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja. Medtem se bo rast izvoza storitev še pospešila. 

V letu 2026 naj bi gospodarska rast znašala 2,4 odstotka (jeseni so predvidevali 2,6 odstotka), v letu 2027 pa 2,3 odstotka.

Ljudje bodo bolj varčevali

"V slovenskem gospodarstvu je razpoloženje višje kot pred letom, se pa ohranja na podpovrečnih ravneh v zadnjih dveh letih," je poudarila vršilka dolžnosti direktorja Umarja Maja Bednaš.

Dejala je tudi, da se je razpoloženje potrošnikov v začetku leta nekoliko poslabšalo: "Potrošniki ocenjujejo, da bodo v prihodnjih mesecih bolj varčevali, zato smo v napovedi ohranili visoko stopnjo varčevanja. Vendar upoštevaje rast razpoložljivega dohodka pričakujemo zmerno, 2,2-odstotno rast zasebne potrošnje," je dejala Bednaš.

Previdnost pri naložbah

Negotovost in šibko gospodarsko okrevanje v trgovinskih partnericah bosta vplivala na previdnost pri investicijskih odločitvah predvsem tistega dela gospodarstva, ki je usmerjen na tuje trge, navajajo v uradu. Nekaj spodbude prihaja z nižjimi obrestnimi merami, kar bo srednjeročno vplivalo zlasti na stanovanjske naložbe. 

V letu 2025 bo rast državne potrošnje zmernejša kot lani. Tudi letos bo nadaljevanje obnove po poplavah vplivalo na rast izdatkov za blago in storitve države, ne le na vlaganja. "Pričakujemo pa tudi prve učinke novih pravic na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo uvedene sredi leta 2025," sporočajo z Umarja.

Inflacija 2,7-odstotna

Rast cen bo v odsotnosti šokov po pričakovanjih urada letos v večini skupin umirjena, pri storitvah bo še presegala skupno rast cen. Ukrepi pri cenah energentov in njihovo iztekanje bo vplivalo na nihanja medletne inflacije. Ob koncu leta v Umarju pričakujejo 2,7-odstotno inflacijo.

Še nižja brezposelnost in rast plač

Zaposlenost je v večini lanskega leta stagnirala na rekordni ravni, za letos pričakujejo nizko rast, ki bi se v prihodnjih dveh letih lahko malo okrepila in, podobno kot že zadnja leta, izhajala pretežno iz zaposlovanja tujih državljanov. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala.

Rast skupne povprečne bruto plače bo tudi letos razmeroma visoka, nato naj bi se nekoliko umirila, a bo realna rast presegala stopnje pred desetletjem, ocenjujejo pri Umarju. 

Kaj za Slovenijo napoveduje EBRD

Napoved so poslabšali tudi pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), kjer so malce bolj pestimistični kot v Umarju, saj so v najnovejšem poročilu, ki so ga objavili danes, za Slovenijo napovedali dvoodstotno gospodarsko rast v 2025, predvsem na račun domačega povpraševanja.

Za prihodnje leto nam EBRD napoveduje 2,4-odstotno rast, če se s trgovino povezana negativna tveganja ne bodo uresničila. Uvedba ameriških 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, ki naj bi v veljavo stopila sredi marca, bi lahko slovenski, bolgarski in romunski BDP znižala za 0,03 odstotne točke, ocenjujejo pri EBRD.