Umar za letos pričakuje krepko nižjo gospodarsko rast kot spomladi

Gospodarska rast letos bo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znašala 1,5 odstotka, v letu 2025 pa 2,4 odstotka. Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 odstotka) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 odstotka), sporočajo iz Umarja.

Gre za krepko znižanje napovedi rasti za letos, saj je spomladi Umar predvidel 2,4-odstotno rast v 2024, v letu 2025 pa 2,5-odstotno.

Na Umarju pričakujejo, da bo skupna rast izvoza ob nižji rasti tujega povpraševanja in upadu izvoza storitev nižja kot v pomladanski napovedi.

Stagnacija investicij

V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos napovedujejo stagnacijo in ne rasti investicij. Vlaganja države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo letos nekoliko višja kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju letos pričakujejo zmerno rast investicij v opremo in stroje.

Krepitev potrošnje

Zasebna potrošnja se bo po lanski stagnaciji letos okrepila, napoveduje Umar, podprta pa bo z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma realnega razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov.

Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja od naših pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v prvem polletju okrepila izdatke države za blago in storitve. Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegala rast izvoza.

Letos sicer na rast zasebne in državne potrošnje metodološko vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Ta sprememba vpliva na relativno nižjo rast zasebne in višjo rast državne potrošnje, na ravni BDP pa je učinek nevtralen, pojasnjujejo na Umarju.

Trg dela, plače

Na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile v prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti zaposlenosti.

Nominalna rast skupne povprečne bruto plače pa se bo v prihodnjem letu zaradi predvidene uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju še nekoliko okrepila.

Inflacija letos 2,1-odstotna

Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta pri 2,1 odstotka bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 odstotka). Umar pričakuje, da se bo inflacija do novembra letos ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo ponovno povišala zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov. Tako se bo ciljnima dvema odstotkoma približala šele leta 2026.

Negotovosti

Z uresničitvijo jesenske napovedi so povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. V domačem okolju pa so tveganja povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva in zlasti z zmogljivostmi visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov, še sporočajo iz Umarja.

Za Goloba v napovedi Umarja bistvena ohranitev rasti plač

Kot je na novinarski konferenci po koncu koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob, je Umar v jesenski napovedi res znižal gospodarsko napoved za letos, in sicer z 2,4 na 1,5 odstotka, a rast ostaja in je dvakrat višja o povprečja v območju evra. "Najbolj pomembno je, da Umar ni spremenil napovedi o rasti plač. Ta ostaja bistveno višja od inflacije, ki smo jo uspeli zbiti globoko pod evropsko povprečje," je izpostavil premier.

Gospodarski minister Matjaž Han je medtem dejal, da je povsem jasno, kakšno je stanje v Evropi, s težavami se denimo sooča naša največja trgovinska partnerica Nemčija. Po njegovih besedah je tako normalno, da se bodo razmere v Nemčiji in drugod po Evropi odrazile tudi pri nas. "A ko bo treba, bomo naredili vse, da bomo vzdrževali to rast, ki je boljša od povprečja v Evropi," je dodal minister.