Umar: Aktivnost v gradbeništvu izrazito zrasla, izvoz še naprej upada

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji se je novembra nadalje izboljšala in je po treh letih presegla dolgoročno povprečje. Kazalnik gospodarske klime se od sredine leta izboljšuje v večini dejavnosti, z izjemo storitev, v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

V predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih mesecih povečala proizvodnja v visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, medletno pa skupna proizvodnja ostaja nižja kot pred letom. Obeti v predelovalnih dejavnostih glede pričakovane proizvodnje so se oktobra sicer nadalje izboljšali, a so naročila ostala na nizki ravni.

Od drugega četrtletja se močno krepi rast aktivnosti v gradbeništvu, ki je bila tako v desetih mesecih medletno večja za desetino. Večje so bile vrednosti vseh vrst gradbenih del, zlasti v gradnji nestanovanjskih stavb in specializiranih gradbenih delih, rast je bila višja tudi v gradnji inženirskih objektov, v gradnji stanovanjskih stavb pa je ostala skromna.

Krepi se tudi prihodek v tržnih storitvah. Znatno se je okrepil v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, visoko rast je dosegel tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Skupna rast storitvenega prihodka je bila sicer v devetih mesecih leta medletno skromna, 0,6-odstotna. V enakem obdobju je bila skromna tudi
medletna realna rast prihodka v večini trgovinskih panog, razen v trgovini z motornimi vozili, kjer se je
prihodek v tretjem četrtletju tekoče ponovno povečal.

Izvoz se znižuje zlasti v države EU

Izvoz blaga še naprej upada in ostaja medletno nižji. Realni izvoz blaga se je oktobra tekoče zmanjšal tretji mesec zapored in se znižal na raven iz aprila. Izvoz se znižuje zlasti v države EU. Med izdelki se zmanjšuje izvoz kovin in kovinskih izdelkov, povečuje pa izvoz farmacije in drugih kemijskih proizvodov, navaja Umar.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v desetih mesecih medletno nižji za dobrih 400 milijonov evrov in je znašal 2,4 milijarde evrov, navaja Umar.

Obeti dobri tudi za evrsko območje

Tudi kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju za zadnje četrtletje nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti. Slabše kaže Nemčiji, največjemu evropskemu gospodarstvu, ki je tudi naša pomembna trgovinska partnerica, kjer se je decembra gospodarska klima poslabšala.

OECD v decembrski napovedi sicer pričakuje, da se bo rast v evrskem območju v letu 2026 malenkost upočasnila, z letošnjih 1,3 odstotka na 1,2 odstotka, nato pa leta 2027 zvišala na 1,4 odstotka. Uresničitev napovedi spremlja velika negotovost, povezana zlasti s trgovinskimi ovirami.

Plače bolj zrasle v javnem sektorju

Število delovno aktivnih oseb že nekaj mesecev stagnira, medletno pa je bilo v prvih desetih mesecih manjše za 0,4 odstotka. Število brezposelnih se je po nekaj mesecih naraščanja novembra nekoliko zmanjšalo, medletno pa je zaradi naraščanja v predhodnih mesecih ostalo nekoliko višje, za 0,2 odstotka.

Skupna rast bruto plače se je septembra nekoliko okrepila ob višji rasti v javnem sektorju, kar je bila v veliki meri posledica rasti plač v izobraževanju, ki je po oceni Umarja povezana z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. Tudi v zasebnem sektorju je rast ob pomanjkanju delovne sile ostala razmeroma visoka, so zapisali pri Umarju.

V prvih devetih mesecih leta je bila skupna povprečna realna bruto plača višja za 4,5 odstotka, v javnem sektorju za 7,1 odstotka, v zasebnem pa za 2,9 odstotka.

Inflacija najnižja po juniju

Medletna rast cen življenjskih potrebščin, ki je bila 2,3-odstotna, je bila novembra najnižja po juniju letos. K inflaciji so še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, vendar se je njihova rast upočasnila.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 odstotka), medletna rast pa se je ob nižji lanski osnovi skoraj podvojila (1,7 odstotka) in bila višja od rasti cen na tujih trgih (0,9 %). Med posameznimi namenskimi skupinami so še naprej medletno najhitreje rasle cene blaga za široko porabo, ugotavlja Umar.

Primanjkljaj v desetih mesecih medletno večji

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v desetih mesecih letos za 453 milijonov evrov večji od lanskega v tem obdobju, znašal je milijardo evrov. Prihodki so se zvišali za 5,7 odstotka, kar je znatno manj kot v enakem obdobju lani (10,6 odstotka), rast odhodkov pa je bila letos 7,5-odstotna in bila nekoliko manjša kot lani (8,8 odstotka).

Do konca leta Umar pričakuje, da se bo primanjkljaj, kot načrtovano, še povečal. To bo predvsem posledica povečanja odhodkov zaradi druge tranše izplačil v okviru plačne reforme v javnem sektorju, izplačila zimskega regresa javnim uslužbencem, izplačila zimskega dodatka za upokojence in krepitve investicijske porabe.