Umar: Aktivnost se krepi v večini dejavnosti, gospodarska klima se izboljšuje

Od sredine leta se je aktivnost okrepila v večini dejavnosti, razpoloženje v gospodarstvu pa se je začelo izboljševati v vseh dejavnostih, so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisali v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Najbolj se je povečala gradbena aktivnost, ki je v devetih mesecih lanske ravni presegla za sedem odstotkov. Še posebej so se povečale gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, medtem ko je stanovanjska gradnja ostala medletno manjša.

Po krčenju v prvi polovici leta sta se v tretjem četrtletju tekoče povečala tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti in realni izvoz blaga, ki sta bila sicer v prvih devetih mesecih medletno manjša. Najbolj, za desetino, je v devetih mesecih upadla proizvodnja vozil in plovil, za okoli pet odstotkov pa je bila medletno manjša proizvodnja v kovinski industriji. V tretjem četrtletju se je izvoz cestnih vozil precej povečal, nekoliko pa tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov.

Po upadu v drugem četrtletju se je julija in avgusta v povprečju povečal tudi prihodek v tržnih storitvah. V dejavnosti prometa in skladiščenja ter strokovno-tehničnih dejavnostih je v osmih mesecih tudi presegel ravni izpred leta. V trgovinskih panogah pa je bil prihodek v povprečju obeh poletnih mesecev večinoma nižji kot v drugem četrtletju, rast prihodka se je nadaljevala le v trgovini z motornimi vozili.

Kazalnik gospodarske klime se od sredine leta izboljšuje, ugotavlja Umar. Do oktobra se je izboljšalo zaupanje v vseh dejavnostih, najskromneje v predelovalnih, kjer kazalnik zaupanja še ni presegel dolgoletnega povprečja. Pod dolgoletnim povprečjem je ostal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov.

Rast slovenskega BDP večja kot v evrskem območju

Rast slovenskega BDP je bila v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej 0,8-odstotna. Okreval je izvoz, znaten je bil tudi pospešek gradbene aktivnosti. BDP je bil medletno višji za 1,7 odstotka, v prvih devetih mesecih pa medletno višji za 0,7 odstotka.

Po upadu v prvi polovici leta so se v tretjem četrtletju medletno močneje povečale gradbene investicije. Zasebna potrošnja je kljub upočasnitvi rasti v tretjem četrtletju ostala pomemben dejavnik letošnje rasti BDP. Večja kot pred letom je bila po upadu v drugem četrtletju tudi državna potrošnja.

Slovenska gospodarska rast je bila tako večja kot v evrskem območju, kjer je bila v primerjavi z drugim četrtletjem 0,2-odstotna. Med našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami se je četrtletna rast gospodarske aktivnosti vidneje pospešila v Franciji, BDP se je nekoliko povečal tudi v Avstriji, v Nemčiji in Italiji pa je v primerjavi s četrtletjem prej ostal nespremenjen.

V začetku zadnjega četrtletja so se kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju še izboljšali in nakazujejo nadaljnjo rast aktivnosti. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila ob izboljšanju obeh kazalnikov, za storitvene in predelovalne dejavnosti, najvišja v zadnjih dveh letih in pol, navaja Umar.

Inflacija prek treh odstotkov

Medletna inflacija se je oktobra okrepila na 3,1 odstotka, predvsem zaradi vpliva nižje lanske osnove. Oktobra lani je bil namreč uveden nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki se je začel uporabljati v cenejši poletni sezoni, so pojasnili na Umarju. K inflaciji so sicer še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile za okoli sedem odstotkov višje kot pred letom.

Število delovno aktivnih oseb je konec tretjega četrtletja ostalo podobno kot prejšnje mesece, število brezposelnih oseb pa se je v začetku zadnjega četrtletja nadalje nekoliko povečalo. Medletna rast bruto plače se je septembra nekoliko okrepila ob višji rasti v javnem sektorju, kar je po oceni Umarja povezano z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. V zasebnem sektorju, kjer na plače še naprej vpliva presežno povpraševanje po delovni sili, je njihova rast ostala razmeroma visoka.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil, ob skromnejši rasti prihodkov kot v
devetih mesecih lani, medletno za 521,3 milijona evrov višji. Znašal je 954,4 milijona evrov, še beleži Umar.