Udeležba delavcev pri dobičku: sindikati pozivajo k dopolnitvi varovalk

Novice Forbes Slovenija 27. januarja, 2026 15.13
featured image

Po besedah sindikatov je na decembrski seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ostalo neusklajenih več varovalk, ki naj bi preprečile prelivanje rasti plač v izplačevanje dobička.

27. januarja, 2026 15.13

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam pred sredinim glasovanjem o predlogu novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku po pregledu vloženih dopolnil opozarjajo na tveganja za prelivanje rasti plač v izplačilo dobička. Poslance pozivajo, da se v zakon vključijo zadostne varovalke, ki bodo preprečile potencialne negativne učinke predlaganih sprememb, poroča STA.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost spomnili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam, je bil socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) predlog novele zakona, katerega osnovni cilj naj bi bil povečati delež podjetij in delavcev, vključenih v sheme udeležbe delavcev pri dobičku, predstavljen v začetku meseca decembra.

“Na sami seji ESS se je izkazalo, da zakon znotraj vlade ni bil usklajen in da je ostalo neusklajenih več varovalk, ki naj bi preprečile prelivanje rasti plač v izplačevanje dobička zaradi ugodnejše davčne obravnave, na kar smo na seji opozorili tudi sindikati. Domnevno medresorsko usklajeno besedilo naj bi ESS nato naknadno potrjeval na dopisni seji, na kateri pa smo se socialni partnerji glasovanja vzdržali, saj je vlada predlog zakona že sprejela in poslala v DZ, še preden bi se o njem lahko izrekli socialni partnerji, kar je predstavljalo kršitev pravil o delovanju ESS,” so povzeli dogajanje.

“Nekateri so imeli fige v žepih”

Kot so pojasnili, sicer končno verzijo predloga novele zakona, ki je bila posredovana v DZ, pozdravljajo. Podpirajo tudi namero, da se udeležba delavcev pri dobičku razširi na čim več zaposlenih in da se naslovi nekatere ovire, zaradi katerih se domneva, da institut v praksi ni zaživel. Ob tem so izrazili tudi podporo varovalkam, ki so bile usklajene med ministrstvi in naj bi preprečevale, da bi delodajalci z uporabo denarne sheme nadomeščali rast plač z izplačevanjem dobička, na katerega se ne plačajo prispevki za socialno varnost, s tem pa delavce srednjeročno in dolgoročno prikrajšali za njihove denarne prejemke iz socialnih zavarovanj, navaja STA.

“Zdelo se je, da je zavedanje, da so predlagane varovalke in razlogi za njihovo vključitev razumljivi in sprejemljivi za vse deležnike, ki so sodelovali pri pripravi zakona. Po pregledu vloženih dopolnil k predlogu zakona pa žal ugotavljamo, da ni bilo tako in da so imeli nekateri pri pripravi zakona fige v žepih,” opozarjajo v sindikalnih centralah.

Prepričani so, da se z nekaterimi predlaganimi opozicijskimi kot tudi koalicijskimi dopolnili varovalke v zakonu “bistveno spreminjajo ali celo odpravljajo, kar predstavlja veliko tveganje, da dejansko pride do neželenih učinkov prelivanja plač v izplačevanje dobičkov”. “Po našem mnenju se utegnejo dobri nameni pri pripravi zakona v nekaterih primerih v praksi čez čas odraziti v nižjih pokojninah, nižjih bolniških nadomestilih, nižjih starševskih nadomestilih in nižjih nadomestilih za primer brezposelnosti, saj se od izplačila dobička ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč so zgolj cedularno obdavčena z dohodnino,” svarijo v sindikatih.

Nekatera predlagana dopolnila tako po njihovih navedbah utegnejo zmanjšati rast plač zaposlenih, z močno spremenjeno ureditvijo predvsem denarne sheme pa utegne slednja postati bistveno bolj uporabljena v praksi kot delniška ali družbeniška shema, ki se je v povezavi s tem zakonom v praksi pogosto omenjala kot tista, s katero se motivira zaposlene za učinkovitejše delo in rezultate podjetja ter nagrajuje lojalnost. “Navedeno kaže na to, da so bili cilji spremembe zakona drugačni od tistih, ki so bili javno predstavljeni,” so po pisanju STA še sklenili v centralah.