Uber v praksi: plačali smo krepko več, kot je ocenila aplikacija
Čeprav bi se cena morala gibati med šest in osem evri smo za vožnjo z Uberjem plačali kar 11,5 evra.
V torek je tudi pri nas začel delovati Uber oziroma natančneje Uber taksi, ki prek aplikacije povezuje potnike in licencirane taksiste. Preizkusili smo, kako deluje in katere so glavne razlike v primerjavi s klasičnim taksijem.
Prenesli smo aplikacijo, ustvarili račun in vnesli svoj cilj – prevoz smo potrebovali od Bleiweisove ceste do nakupovalnega središča BTC City.
Posameznega voznika si nismo mogli izbrati, temveč nam ga je določila aplikacija, v kateri je pisalo, kdo je voznik, kdaj bo na dogovorjeni lokaciji in s katerim avtom se bo pripeljal.
Voznik je bil na lokaciji v štirih minutah, ves čas do prihoda pa smo lahko njegovo lokacijo spremljali v realnem času. To smo lahko v aplikaciji spremljali tudi med samo vožnjo.
Dve različni ceni
V primerjavi s klasičnimi taksiji je prednost Uberja gotovo, da lahko že vnaprej vidite, kakšen bo okviren cenovni razpon vožnje.

Ta po besedah direktorice Uberja za Hrvaško in Slovenijo Morene Šimatić temelji na povprečju tržne cene in najvišji zakonsko določeni ceni – cena posamezne vožnje je določena v skladu z uradno tarifno strukturo Mestne občine Ljubljana. Poleg tega morajo vsi vozniki uporabljati taksimetre.
A v našem primeru voznik Uberja taksimetra ni imel na vidnem mestu, zato cene, ki bi jo prikazal taksimeter, s ceno v aplikaciji nismo mogli primerjati. Še več: cena, ki smo jo plačali, je bila višja od predvidene. Aplikacija je navajala, da bomo plačali med šest in osem evrov, a je na koncu račun znašal kar 11,5 evra.

Zakaj, smo vprašali voznika, a nam jasnega odgovora ni podal. Po njegovem mnenju Uberjeva aplikacija pri svojem izračunu ne predvideva gneče na cesti in posledično čakanja.
Uber smo uporabili tudi za povratek na našo izhodiščno točko, aplikacija pa nam je dodelila istega voznika in hkrati ponudila promocijsko vožnjo v vrednosti 10 evrov (v sklopu promocije so potnikom v Ljubljani na voljo tri take vožnje, popust pa ne velja za poslovne vožnje). Vožnja je bila torej brezplačna, sodeč po računu pa bi nam tokrat zaračunali osem evrov. Torej manj, kot smo plačali za prvo vožnjo.
Tudi tokrat voznik taksimetra ni imel na vidnem mestu, vozilo pa ni imelo oznak, ki bi dokazovale, da gre za taksi Uber.
Isto pot smo opravili tudi s taksistoma dveh različnih podjetij. V prvem primeru smo voznika čakali slabe pol ure, saj se nikakor nismo mogli “najti”, drugi voznik je prispel v manj kot minuti. Cena? Osem evrov v prvem in 8,10 evra v drugem primeru.